Filmo

Rodipe

Andrea Pócsik

Sar dićon: E Rromane karakterongo haljovipe ande filmura thaj i rromani čhib (Calo, Boyash, Sinti, Travellers) ande buteder filmonge reprezentacije

»Sano!« – E Rromengo javeripe/diverziteto/ sikavdo trujal vakerdini čhib1

Avgo vorba/introdukcija

Vi kodo so džanela pes i importanca e dajakere čhibjaki »Gypsy Romanes«2 (vaj e čhibjakere varijante) vi dureder si teljardi thaj i romani čhib ande fulmura thaj dokumentarcura, si lačho indikatoro vaš e themeskoro socijalno thaj kulturako konteksti.

Pe akademikano nivelo e sociolingvistura studirinena sar vareko sičola, sar vakerela i čhib vaj sar hasarela peski dajakiri čhib, džikote avrijal e akademikani rota, numa nekobor džene lena sama vaš kodo proceso, specijalno vaš e diglosia. I diglosia si javer kotar o bilingvalizmo num vi e duj si bazirime upral vakeribe ko duj (vaj buteder) čhibja; džikote e bilingvalno manuša vakerena e čhibjen ko jekh situacije, i diklosija si kana jekh e čhibjendar (ko amaro missal/egzamplo/ »Gypsy Romanes« vaj Bojaš) numa kolokvijalno (na formalno thaj literarno, numa ko familijakere thaj sakodiveseskere) vakeriba thaj koverzacije.

E Romane čhibjengoro vakeripa si javereder ki sasti Europa. Ande thema, sar so s i Bari Britanija, sar missal/egzamplo/, e čhibjakoro pharuvibe3 si dominatno, thaj vi dureder dela pes bari zor te ikerel pes i Angloromani vakerdini kotar e Angliakere (thaj Velseskere) »Gypsy komunitetura« (Harriet, English, Wild thaj Borman 2013).

O Unvierziteto ano Manchester sasa pionero ande sociolingvistikane rodipa ki romani čhib. Olengiri virtualno libraria, kerdini sar kotor e Projektostar RomIdent, »dikhela savi rola khelela ko keribe jekh nevo institucionalizirime identitesko koncepti thaj nevi identitetosko manifestiribe maškar e trans-nacionalno Romani populacija ani Europa« (RomIdent Projekto, n.d.).

I virtuelno librarija dokumentirinela nekobor studie, specijalno vaš e Internetoski rola ano proceso pe savo vazdela pes o identiteti, proceso pe savo vakerela pes i romani čhib, e romane komunitetongoro transnacionalizmo thaj e neve politikengi rola ande edukacija sar te istimalkerela/vakerela pes ki praktika/ i romani čhib. (ibid.)

Ande Hungaria, trujal o nakhlo šelberšipe e romane čhibjako istimalkeribe but pharudas pes. Avrijal kotar o genibe/cenzuso/ savo butivar naj realno (sar missal/egzamplo/ dikh Surdu 2016), isi panda trin bare statistike: informacije khedime ko 1893, 1971 thaj 1993-1994 berš (Kemény 1999).

Maškar e Romane intelektualicja kerela pes bari diskusija vaš kodo kaj i čhib si fundamentalno element kotar o kolektivno identiteto – vaj na.

Anna Orsós, Hungarijako sociolingvisti, kerdas rodipe upral e Bojaš čhib thaj olakoro arakhibe, šajipena te ikerel pes i čhib, fokusirindoj pes upral adava sar vakerela pes i čhib thaj sar džala e sičarengo treningo ande Bojašengere komunitetura.Vi kodo so akija studija sikavela mahat/importantno/ konekcije maškar o socijalno thaj politikano trujalipe jekhe rigatar, thaj kolektivno (minoritetongo) identititeto javere rigatar, našti te generalizirinel pes sostar but Hugarijakere Romendar hasarde pengi čhib thaj kerde peske lingvistikani asimilacija.

Vi kodo so but Roma si lingvistikane asimilirime, e minoritetongere kanunija/zakonura/ thaj e politike butivar promovirinena i edukacija vaš Romanes.4

Socialno historija: I čhib sar mangipaskiri eksperesija te ovel pes prendžardo thaj emancipirimo

O simbolikano istimalkeripe/vakeribe/ minoritetongere čhibja sikavela/indicirinena/ e politkane thaj socijalno pharuvipa so kerena pes ando them.

E Espanijako filmo »Camelamos naquerar« (Espania, 1976), producirimo kotar Miguel Alcobendas, Mario Maya thaj José Heredia Maya, Maya si kerdo jekh berš pala e Francisco Franco-sko meripe ko 1976 (dikh o sinopsis). Ko citato/kvotacija/ kotar o Pepe Heredia, sociologo thaj dokumentarno filmongo režiseri, e Mario Maya-sko čhavo, referirinela vaš tatareski khelin/drama/ savi so sasa adaptirime ko dokumentarno filmo: »Camelamosnaquerar sasa drama preirami ko politikano instrumento vaš komuniteta thaj vazdipe olakere dignitetosko«.

O alav »Camelamos naquerar« si »amen khamas te das duma/mangasa te phenas/vakeras« ano Caló dialekto, vakerdino kotar e Spanish, Catalan, Occitan thaj Portuguese Gitanos. O dokumentarno filmo heminela nekobor metodologije vaš dokumentarno filmongo keribe: strukturirimo si kotar e panoramake picture kotar jekh Caló mahala, sikavindoj e čorole dživdipaskere kondicijen; o glaso/krlo/ upral i naracija sikavela thaj analizirinela e situacija; e rodimaskere zora si paše dži ko picturencar save sikavena drama savi si pherdi emocijencar, Flamenco khelibasar thaj gilavibasar.

O verbo »vorbiv« ande filmosko alav referirinela ki čhab thaj ko giljavipe. E protagonistura ko javer scene si »bikrleskere«: von na vakerena, von si lende cameras džikote kerena peskere sakodiveseskere aktivitetija vaj numa pozirinena anglal i kamera.

Vi e hugarijako dokumentarno filmo »Gypsies« (Hungaria, 1962) kotar o Sándor Sára sasa kerdo sar rezultato kotar politikako pharuvibe. Angleder te kerel pes o filmo sasa kerdine sociologikane rodimata inicirime kotar Hungarijakere Romengi Kulturno Aliansa (Magyarországi Cigányok Kulturális Szövetsége), so sasa kerdini ko 1957 berš teli e Mária László-sko legaripe, romani džuvli thaj social demokrato, pala preiraniba ando politikano dživdipe pali 1956-beršeski Revolucija. Jekh kotar e institucijakere cilura sasa te kultivirinel e kulturako Romengo dživdipe sar minoriteti, numa sostar i asocijacija sasa aktivno vi mamuj institucionalno opresija, i Kulturno Alijansa e Hugarijakere Romengo sasa čhinavdi kotar o nevo »khovlo« diktatorsko gaverno.

O filmo »Gypsies« sikavela akava ekcepcionalno historikano momento thaj diskutirinela nekobor tematura save so sasa tabu tematura. Jekh gasavo tabu sasa i dajakiri čhib: ko sekvencengo keribe astardine kamerasar; ko palpalipe šaj te šunel pes bilošali gili (hallgató) giljavdi ki romani čhib giljavindoj vaš e trauma kotar o Dujto Lumako Maripe. Ki javer sekvenca džikote džala prahomasko ritual amen dikhas jekh phurani Romani tradicija vaš paramisengo vakeribe: Legenda vaš kodo ko semas angleder (»Jekhvar amen semas čirikle«) so džala khetane misasar savi so džala ki »Romani čhib«.

Pe kadi vrama e Roma na sine prendžardine sar nacionalno minoriteto, kodi scena vužes sikavela e Romengi barvali kulturaki tradicija. Tha čačes, i kultura andas khetane e grupa, vi kodo so arakhenas politikani thaj ekonomikani opresija e Roma ačhile zurale.

E Slovakijako dokumentarno filmo »Amaro drom« (Czechoslovakia, 1984) si but paše/simularno/ dži ko filmo »Gypsies«. O filmi lela paralelno editiribe thaj sikavela teatareski khelin/drama/ so khelela pes ki romani čhib thaj fokusirinela pes upral e barvali kulturaki tradicija, thaj isi vi intervju e Slovakijakere Romencar save so dživen ko but bilačhe dživdipaskere kondicije. O synopsis sikavela sar e formalno instrumentura (sar egyamplo/missal/ mujesko close-ups/pašipe) »thaj sikavela o naštipe te phenel/vakerel/ pes so sasa kerdino upral e Romani komuniteta«.

I romani čhib vakerela pes vi ande Hungariako fikcionalno dokumentarno filmo »Cséplő Gyuri« (Hungary, 1978). O filmo sasa kerdino ko eftavardeša berša cilosar te sikavel e rezultatura kotar sociologikano rodipe vaš Romengo čorolipe thaj olengi ekskluzija/crdipe pe rig/, kerdino kotar jekh grupa sikavde opozicionarura (István Kemény thaj javera sociologura). Sostar kodi sociologongi grupa fokusirindas pes upral e sociologikane faktorura, von na sikavde bari sama vaš e kultura ande Romane komunitetura.

O filmo si hemipe kotar e fikcija thaj dokumentarno filmo; o režisero, Pál Schiffer thaj o ko-autoro, o István Kemény skrinisarde e filmeski skripta/scenario/ pali bari diskusija so kerdine khetane e protagonistosar e György Cséplő-sar thaj manušencar kotar leski komuniteta, leindoj e rezultatura kotar olengere rodipena. Adžare, »o dživdipe thaj i rola« ačhile centralno organiziribasko principo (Gelencsér 2002, 163).

Specijalno kate isi jekh scena, save so o Gelencsér akharela sar jekh »vužo dokumento «, so sikavela e čhibjaki krucijalno importanca: duj muja/karakterija/ (jekh olendar si o avguno protagonist Gyuri) terdžona ande trenoski štacija. Vi e duj džene avile ande Budapest kotar e gava thaj vorbisaren diferentno romane čhibjakere dijalektura.

I scena dela amen godži kaj i romani čhib si kulturako kokalo vaš e minoritetija, sostar dela olenge zuralipe thaj khetanipe. Ko jekh momento, jekh terni džuvli avela angli lende thaj phučela olen, vi voj pe romani čhib. Von kodolestar si but lošale. Voj na dikhelas e kamermane savo so garavelas pes pali jekh kašt.

Akija spontano interakcija si sikavdi jekhe javere scenasar vaš kulturaki Romengi khedin ande jekh fabrika, organizirime kotar, ko avutnipe bare alava ande miškipe vaš e Romengi emancipacija ko etavardeša berša (e János Bársony, Ágnes Daróczi, József Choli-Daróczi, László Galyas, József Lojkó Lakatos, Menyhért Lakatos thaj Tamás Péli).

Kote so o Gyuri bešel olencar pe mesajathaj kerel diskusija. E terne intelektualcura diskutirinenas vaš e Romengi kulturaki emancipacija ano čorolipasko thaj opresijako konteksto (I čhib avilas sar jekh instrument vaš kodi kulturaki emancipacija.) Numa o Gyuri na hačarelas pes mišto an kodi situacija sostar vov na vakerelas olengi čhib, vi kodo so amen kotar e personalno režiskere note džanasas kaj vov sas aktivno numa an lesko gav. Sar missal/egzamplo/ o Gyuri khamelas te avel dži pe themeskere resursija, te šaj vi vov te organizirinel kulturakere khedina vaš leski komuniteta, numa našti sas te kerel bari buči sostar ole sasa harno socijalno status.

Generalno, e segregirime romane mahalen sasa bilačhe relacije e themeskere bare institucijencar. Vi kodo so o them trubujas te del jekha-jekh šajipena vaš e Roma ande teorija, ani praktika e Roma vi dureder sasa subjekto ande paetrnelistakano them, crdime pe rig kotar e fundavne socijalno thaj kulturakere sfere.

I diglosija thaj čhibjako deficito (Bernstein 1975) kerdas seriozno problemura ande edukacija: e terne čhavore so phirenas ande škola ande segregirime mahale vorbinas pe »Gypsy Romanes« vaj Boyash; ande škola von na hačarenas mišto e sičaren thaj kodoleske pe lende dikhelas pes sar mentalno bilačhe, thaj kodoleske bičhavenas olen ande specijalno škole, thaj kodolesar harnjarenas olengere šajipena ande avutni vrama. (Havas, Kemény and Liskó 2002)

E čhibjako nanipe: bilačhes vaj bilačhedes?

Te len pes »vizibilno/dikhline/« Roma vaš editiribe bizi te intervjuirinen pes si khetanutni praktika ande medijakere reprezentacije.5 Ma te del pes krlo/glaso/ šaj te ovel na numa opresivno medijaki praktika, numa si vi bišajipe vareko te vorbil an pesky dajaki čhib. Analizirindoj e filmongi kolekcija ande RomArchive, šaj phenel pes kaj but filmura na lena ande filmura te vorbil pes pe »Gypsy Romanes«; kodo čhibjako na-vakeribe na savaht phenel vaš e aktuelno bilačhipe, buteder si varesavi subjektivno decizija e manušeski so kerel o filmo, so rezultirinela bilačhipasar kotar o filmo – kodo zuralo medijumo.

Isi but importantno filmura save so sikavena e Romane komuniteton ande čorole socijalno kondicije thaj (geografikane vaj socijalno) segregirime trujalipa; gasave filmura si vi e kultno filmura kotar nekanutni Jugoslavija (misal, »Me arakhlem man vi bahtale Romencar« (Jugoslavija, 1967), vaj e avgune Kusturica-kere filmura), javera filmura save sikavena i socijalno rig« (misal, »Koportos« (Hungaria, 1979), thaj i bari muzikani melodrama (e.g., »E Roma arakhena pes paše dži ko Devel« (Sovietongi Unija, 1976), sar vi e neveder fikcionalno reprezentacije kotar e krucijalno socijalne buča (misal, »Numa i balval« (Hungaria, 2012), »Jekh epizoda kotar e Iron Picker-osko dživdipe« (Bosa thaj Hercegovina, 2013).

An kodola filmura o na vakeribe ki romani čhib si paše phanglo ečorole dživdipasker ekondicijencar thaj legarela amen palpale pe phurani debata maškar e akademikura so phenel kaj te nane buči, nane edukacija, khera, našti te ovel vi (kulturaki) tradicija.

Benedek Fliegauf | Just the Wind | Fiction | Ungriko | 2012 | fil_00068 Rights held by: Benedek Fliegauf | Licensed by: The Match Factory | Licensed under: Rights of Use | Provided by: Bendek Fliegauf – Private Archive
Danis Tanović | An Episode in the Life of an Iron Picker | Fiction | Bosnien und Herzegowina | 2013 | fil_00329 Rights held by: Danis Tanović | Licensed by: The Match Factory | Licensed under: Rights of Use | Provided by: Danis Tanović – Private Archive

E romane tradicijen isi tendencija te oven vaj romantizirime ja palem egzoticirime ande filmura, sar ande Sovjetongo filmo Romani traditions tend to be either romanticized and exoticized in films, like in the Soviet film »E Roma arakhena pes paše dži ko Devel«, vaj te oven kompletno crdime pe rig. O synopsis/scenario/ kompletno phenel:

»So ačhol pes vaš e produkcija ko ›Gypsies...‹ o kastingo sikavela vi e socijalno hierarhija, thaj džaindoj pali late e na-Romane akterura khelen e majbare role, thaj e Roma šaj te arakhen pes numa ande bare grupne thaj o horo, sar e akterura thaj giljabutne ande Teatr Romen ande Moskva.«

O filmi ulas/ačhilas/ kotar e popularno kulturatar so si lačhe vaš e publika thaj javere rigatar zurarkela e stereotipura vaš e Romani kultura (na dđžanen kotar avena, von khamen slobodija thaj natura, isi olen dživindengere emocije thaj javer).

Ande javera filmura diskutirime upreder, o nanipe e romane čhibjako ande filmo šaj te phandel pes e javere formencar kotar deprivacija. Jekh missal/egzamplo/ vaš metaforikano nanipe e romane čhibjako ande filmo si e Árpád Bogdáns-esko filmo vaš jekh terno Rom savo so mangel te astarel te dživel plo dživdipe pala olesko ikljovibe e kherestar vaš e čhavore saven so naj vi dad vi dej. Olesko mangipe te avel dži pe familija thaj komuniteta si paše phanglo e čhibjasar: »Numa kodo so naj le memorije peskere čhavoripastar – paralelno kodolesar so naj le romani dajaki čhib, kodo šaj te zurarel ole buteder pakhiv korkori peske thaj zralipasar vaš komuniteta – našti te dopherel pes fantazijencar thaj iluzijencar«, sar so phenel o sinopsiso/scenario/.

Árpád Bogdán | Boldog új élet | Fiction | Ungriko | 2007 | fil_00002 Rights held by: Árpád Bodán | Licensed by: Laokoon Film Arts | Licensed under: Rights of Use | Provided by: Laokoon Film Arts (Budapest/Hungary)

Romantizirimo čhibjako vakeripe

O Dominique Chansel (n.d.) an pesko esejo vaš filmikani Romengi reprezentacija phenela vaš e romantiziribe upral e »Gipsy Romanes«, phenindoj kaj kodo si »lačhes vaš e Roma«. Chansel citirinela/kvotirinela/ e Emir Kusturica savo phenel: »E Ciganoncar naj pharipena kana von vorbisaren vaš khanči pe lengo harmonijako drom savo si tipakenes vaš olengi čhib« (kvotirime ande Chansel n.d., 49).

Gasavo phenibe, sar so me dikhav, šaj te ovel paše phanglo na numa e bidžanibasar, numa vi kodolesar so lela pes kotar o slengo so isi ande »Gypsy Romanes«. Dureder, o slengo butivar si paše phanglo e segregirime urbano mahalencar thaj getoncar kote so isi učho nivelo kotar kriminalo.

Vi jekh missal/egzamplo/ vaš Romano sleng si e Hungarutni animacija »O Distrkto!« (Hungaria, 2004). Ano sinopsiso amen ginavas:

»E ›heroja‹ ando filmo vakerena ko jekh specifikano slengo, adoptirindoj e alava/vorbi/ kotar e romane čhibja leindoj but reference vaš Budapeštako urbano folklore. Avrijal kotar e čhib, o akharibe popularno Romane rap giljavutnen, maškar e javera, faš filmoski muzika si efektivno strategija vaš kodo te »sikavel pes anibe nevo Romano identiteti«.

O »Roma hip-hop konteksto« kreirinela o imidžo pe »Neve Roma« sar so jekh javer autoro, i Mária Bogdán phenel (Bogdán 2011).

I muzika thaj i čhib heminena pes, rezultirindoj ko jekh nevi fluidno forma katar kulturako identiteti so si transnacionalno, kulturalno phandela pes buteder e javera lumakere kotorencar (misal, Khetanutne Thema) thaj na dovborom e Hungariasar. Numa, kodo transnacionalno jekhipe si tasavdo ande konteksto kotar e politikano trujalipe katar e post-Socialistikano regiono. »E univerzalno versija e marginalizirimengo« šaj te ovel ašundi numa an pesko trujalipe thaj na duraldan, sar so o Bogdán skrinisarel (ibid.).

Paše dži pe kado, hip-hop versija ki romani čhib khelena importantno rola ko Sami Mustafa-sko filmo »Phandini e kanunesar« (Kosovo, 2015), so si vaš e duj terne save so zorasar Germanijatar sasa deportirime ano Kosovo. Obzervacijako dokumentarno filmo sikavela olengo maripe, thaj ko jekh momento trubuj te intervenirinel te ikalel e duje terne manušen kotar hor depresija.

Sar so o sinopsiso dela deskripcija,

»O Sami Mustafa thaj oleski romni Charlotte Bohl, organizirinena filmesko festivalo ande Priština, o Rolling Film Festivalo, te šaj te angažirinen thaj te den buči e [Romen], deindoj olenge šajipe te sikaven pengo kreativiteto thaj talento. E soduj džene kerenas hip-hop ko klubija ki Germanija, thaj von skrinisarde gilja vaš olengi situacija thaj pali kodo kerde vorkšopura vaš e Romane čhavore pe sasto them. Numa, kodo jekhe vramako aktiviteto na ažutisarel but.«

Denis Mustafa | Trapped by Law | Non Fiction | Kosovo | 2015 | fil_00351 Rights held by: Sami Mustafa | Licensed by: Sami Mustafa | Licensed under: Rights of Use | Provided by: Samit Mustafa – Private Archive

Ano jekh javer dokumentarno filmo, anavkerdo sar »Uprooted« (›Paldimo‹, Hungaria, 2011), i romani čhib sar khetanutni čhib khelela jekh importantno rola ko sikavibe o maripe vaš identiteto. Sar so phenel o sinopsiso,

»E intervju thaj i naracija e glasoski sikavena o palpalipe kotar but bilačhi situacija kana e čhave vorbin e manušenge so dikhena o filmo vaš olengo trajo/dživdipe/ thaj olengere sune. Von but phutardes vorbisaren sikavindoj kaj pačan e manušenge so keren o filmo, save so avena pačeder dži ko temato trujal e phurt/podo/pato/ trujal olengi khetanutni dajaki čhib (vi kodo so von vorbisaren pe diferentno/javereder/ dijalektija).«

Sar so e egzamplura/misala/ phendine upreder sikavena, i čhib čačes khelel importantno rola vaš e minoritetura. Vi nekobor javer filmura sikaven kodo punkto, sar so si e Švedijaki TV mini-serije »The First Gypsy in the Moon« (›O avguno Rom ano čhon‹, Sšvedo, Norvegia, Finlanda, 2002) vaj i nevi Germanijaki produkcija »And-ek Ghes« (Germania, 2016).

Katalin Bársony | Uprooted | Non Fiction | Ungriko | 2011 | fil_00110 Rights held by: Katalin Bársony | Licensed by: Romedia Foundation | Licensed under: Rights of Use | Provided by: Romedia Foundation (Budapest/Hungary)

»Kotar o haing dži pe baro londo paj«

Vaš o titlo upreder, me lijem jekh titlo kotar e Pisla Helmstetter-esko lirikano dokumentarno filmo, (»Kotar o haing dži pe baro londo paj«, Francia, 1989) savo so sikavela but lačhes sar o romano kulturako identiteto si paše phangflo e čhibjasar. Sar so phenela o sinopsiso:

»O filmo si vakerdino sar jekh poema, thaj o žanro korkori peske legarela zrale poetikane instrumentura vi ande vizualizacija, vi ande naracija. Bazirimo/fundirimo/ upral e autoreski filozofikani naracija, isi varesave scene so sikavena i luma pe savi von dživen/trajin/, vi jekhvar anena e scenen kote so sikavena pes momentija kotar o čhavoripe thaj kotar e majavgune berša kotar e Helmstetter-esko ternipe. Kodo so na lačhes si so an kodo hemimo filmesko žanro e role si khelde kotar e familijakere membrura, so naj profesionalno. Dureder, e editiribaske khamena pes zuraleder kanunura thaj koncepcije, e imažura si phangle jekh jekhasar bilačhe thaj eksperimentalno thaj pe agor šaj phenel pes kaj o filmo džal sar vareso video kerdino khere.«

O stilo pe savo si editirimo o filmo šaj te dikhel pes sar paralela ko sakodiveseskoro vakeribe, ilustririndoj sar lena pes e paralingvistikane insturumentura.

Sostar e filme isi familijako trujalipe thaj misija, dela šajipe pašeder te dikhel pes i romani kultura kote so i romani čhib si vakerdini buteder sar so vakerela pes i francikani. E naturakoro mangipe – jekh kotar e klasikane sterotipura vaš e Roma – so reflektirinela pes ande filmosko titlo/alav/ unificirinena e lunge vramakere bipakhiva e individualno karakteristekoncar thaj sikavela i importance kotar e tradicija ko proceso kotar e identiteosko vazdipe.

Buteder filmura pe save i čhib khelela gasavi rola šaj te ovel esencijalno, vi kana vorbisaras vaš e fluidno identiteto and amare aktuelno globalizirimo mediumijengo trujalipe kote so e dajakere čhibja šaj te ovel korkorutni pesky importance.

Maj lačho egzamplo/missal/ si e godže terne poetoski thaj manušeski so kerel filmura Damian Le Bas, savo so ano jekh intervju phenel vaš e čhibjakiri importanca; o sinopsiso dela deskripcija:

»›Sootenna‹ (Bari Britanija, 2014) so pehenel »von soven« pe garavdini čhib so vorbil pes pe upruno them, si harno/skurto/ filmo kotar o Damian Le Bas. Sar poeto thaj liljarno, Le Bas ano jekh intervju vaš oleski dajaki čhib phenel kaj si strejno dijalekto kotar e romani čhib savo so kadala divesa si vorbisardo numa kotar nekobor manuša, majbut kadala save si originalno Irish travellers (so akharena pes ›Gypsies‹) thaj dživen trujal sasti Britanija.«

Joanna Kos-Krauze | Papusza | Fiction | Polska | 2013 | fil_00078 Rights held by: Joanna Kos-Krauze — Krzysztof Krauze | Licensed by: New Europe Film Sales | Licensed under: Rights of Use | Provided by: New Europe Film Sales (Warsaw/Poland)

Kate, ande RomArchive-ski selekcija isi duj filmura save nisi gasavo dikhibe thaj čhibjako tretiribe. Vi e duj džene si romane poetura: »Papusza« (Polanda, 2013) si kheldo filmo, thaj »E Devleske Jaga« (Francia, 2011) si dokumentarno filmo.

Ano filmo »Papusza« o marginalizmo thaj i opresija si sikavdine trujal e Papušako dživdipe sar romani poeto kasko alav si Bronisława Wajs Romani džuvli Polskatar. E Papušaki dživdipaski storija si prekerdi ko romantikano maripe vaš prendžaripe, vi sar džuvli/romni/ vi sar romano artisto. »E Devleskere jaga« si portreto e Muzafer Bislim-esko, Rom Makedonijatar poeto thaj muzikanto savo si bilošalo sostar pharuvela thaj hasarela pes i čhib. Naj importantno numa olesko opuso savo si importantno vaš e Romengo miškipe vaš emancipacija, numa vi o drom sar kerdas kodo:

»O Muzafer vakerela pesky storija vaš kodo kaj khamel te inkalel/publicirinel/ pesko dikcionaro, so našti te kerel sostar naje akceptirimo vaj prindžaro sar lingisto. I majinteresno tema e filmoski si, sar nesavo manuš, talentirimo sar poeto thaj savo kham«

Thaj, te iranas amen palpale pe kvotiribe e titlosko, o metaforikano »haing« referirinela vaš e lingvistikane darhija, thaj o »baro londo paj« vaš o Muzaferi – thaj vi vaš sa e Roma, bizi te dikhel pes o dijalekto pe savo vorbin – si i emancipacija thaj o jekhipe, so phenel jekha-jekhutne šajipena vaš savore.

Meshakai Wolf | Flames of God | Non Fiction | Francia | 2011 | fil_00187 Rights held by: Meshakai Wolf | Licensed by: Meshakai Wolf | Licensed under: Rights of Use | Provided by: Meshakai Wolf – Private Archive

Klidaripe/Konkluzija

Ko klidaripe, vi dureder isi jekh bari hiv an amaro haljovipe vaš e minoritetura sikavdine ano filmo, thaj dureder pe kodi areja trubuj te keren pes rodipena. Amaro parcijalno thaj nakopletno džanlipe vaš kodo sar e romane čhibjako vakeribe kerel amenge prevencija pe kodo horeder te ahaljova, na numa i barvali thaj diferentno kultura, numa vi limitirinela kadale filmongo efekto.

Jekh kotar e Menyhért Lakatos-eskere novele,vakerdini upreder sigende sasa publicirimi thaj sikavdini bareder odiencijake6. Vi kodo so sasa pharuvdi/translatirimi/ kotar e hungarikani ki anglikani čhib, dela amenge jekh originalno haljovipe thaj jekh lačheder dikhibe upral e dživdipaski Romengi luma/sumnal/ thaj olengi relacija e mažoritetasar ande socialistikani era.

I vizuelno narativaki funkcija, totalno javereder ko filmi thaj pe kodi medijalno diferenca dela amenge dži ko džanibe sostar, e čhibjakoro istimalkeribe/vorbipe/vakeripe/ šaj te khelel importantno rola ko džanlipasko produciribe savo so dela amenge na doborom tipikane, generalizirime faktija, numa phenel vaš e personalno eksperiencakiri importanca.