Filmo

Rodipe

Bohumira Smidakova

Romane džuvlengi deskripcija anglal thaj pala i kamera

I prezentacija kotar e Romane džuvlja pe ekranora si phurani odoborom kozom so si kinematografija, e animirime pikturencar pe akava minoriteto proketirime kotar e 1897 berš ko kejso »A kampo kotar e Gzpsies« (UK, 1987), vaj dureder ko so duj verzije »Karmen«, ko 1915 (USA) kotar i Cecil B. DeMille thaj ko 1918 berš (Njamco) kote si sikavdi i Pola Negri.

I prezentacija kotar e Romane džuvlja pe ekranora si phurani odoborom kozom so si kinematografija.

Ko akala avgo filmora, e Romane karakterija sine element kotar i misterija vaj kotor katar mangipe thaj pasija. I hiper-seksualizacija vaj pale o simbolo kotar e kali magija, e Romane džuvlengo karaktero pe ekrano sikavdas pes ki madžoritetaki percepcija pe akaja komuniteta, specijalno e akcenteja pe Romane džuvlja. Avere vorbencar, i prezentacija pe romane džuvlja sikavela e parne muršengi fantazija proektirimi ko rasake egzotično badanija/trupo/.

Gazatri Chakravortz Spivak ko olakero antalogijako esejo »Can the Subaltern Speak?« (Šaj te vorbisarel pes e Sublaterneja?, 1988) lela sama pe problematičnoJaverengi pozicija važ e, džuvli avere mortikake koloreja ko akava kejso, thaj olakero maribe te kerel konstrukcija pe olakero diskurso bizi medijacija pe ideologija savi si fokusirimi maškar e parne manuša. O Spivak phučhela si li e postkolonijalno studije, sar akademikani pozicija mothovibaske, pe čhinavibasko than kotar e konfirmacija pala vakerdo fakto kotar e kolonijalno praktike. Voj mothovela laki griža pe Subaltern Studije: I Spivak prepindžarela o manušikano hakaj te ovel pes dživdo, (raison-de-être), numa phenel kaj i privilegirimi pozicija kote so atrikulirine pes o džanibe stopuinela e manušen teleder javerendar te len than peske glaseja:

»Dži kote sikljola te kerel lafi pe (numa te šunel vaj te vorbisarel vaš) historikano bivakerdo kotor katar e džuvli so si ki teleder phari situacija, o postkolonijalno intelektualco sistematično bistrela i džuvlikani privilegija. Akava sitemesko bistaribe čhuvela andre o sikljovibe te kerel pes kritika pe postkolonijalno diskurso e majlačhe instrumentencar kola so šaj te arakhen pes thaj naj lokheste te pharuven i našavdi figura kotar o kolonizirime. Akava pala ko phučhibe ko irisardo namothovibe kotar e studija sip e teleder manušengi situacija, naj sar so mothovel o Jonathan Culler peske sugestijencar, te ›kherel pes javeripe kotar e javeripa‹ vaj pale›te akharel pes ... e muršengo thaj e džuvlengo identiteto so si definirimo sar funda, kotar e priveligirime gasave praktike pe gasavo identitetoto‹.«

Spivak 1988, 91

Odolestar, vi adava so isi intelektualcija kotar e nekanutne kolonije, sar so korkori Spivak, phenel o manuša čhuvde teleder našti te mothoven, kotar olengero than von mothoven: »I prezentacija na našavel pes. I džuvli intelektualka lel limitirimo ciljo kotar savo našti te irinel po dumo.« (Spivak 1988, 104).

Numa, e džuvlja filemenge direktorke kotar e javereder minoritetenge grupe sikavde kaj e teleder čhuvde manuša, vi odova so nekana isi olen bare pharipa, čhačes šaj te len glaso thaj te vorbisaren ko peskero anav. Vo adava so e kinematografijake organizacije sikavena e parne muršengi vizija, khetane peske fantanziencar thaj interesoncar, sar te si e džuvlja sikavde thaj kerde e filmeski čhib trubuj te keren adekvatno forma vaš e olengeri eksperiencaki artikulacija.

Ko rigora so avena me ka dikhav nekobor filmora kotar e romane džuvljane režiserke kola so trujal e kinematografijake instrumentoncar kerde javerte, džuvlikano thaj romano centralizirimo subjektiviteto, kerindoj redefiniribe pe romano identiteto, von kerde rodipe pe Romane džuvlengi eksperienca. O phučibe pe savo legarela pes miri analiza si akala: Savi si e režiserengi korkorutni pozicija pe temato? Kaske von bičalena les? Sar von legarena pes maškar e binarno oponente mamuj o moderno? Savo žanro lena te mothoven pes korkori?

Pe 1975 i Laura Mulvez ikaldas publikacija kotar olakero pionersko esejo ko Kino Studije, »Vizuelno Lošalipe thaj Narativno Kino«, kote so sikavela sar i tradicionalno kinematografija dela vast pe socijalno funde ko muršenge thaj e džuvlikane javeripa, thaj sar funkciniorinel i falocentričnost te lačarel pes o džuvlengo temato maškar e muršengo seksualno mangin. O Mulvez, trujal i prizma kotar e psiho analiza, rodela sar »E Hollzwoodeski stileski magija (thaj i sasti kinematografija savi so sine ko oleskeri zoraki umalin) ikljilas [...] kotar e oleskeri džanibaski thaj lačhi manipulacija pe vizuelno lošalipe. Pakivales, o konvencionalno filmo kerdas erotikano kodo ki čhib pala e dominantno patrijahalno instrukcije.« (Mulvey 1976, 59)

I kinematogarfijaki organizacija kherela dikhibaske droma, pala e dikhutnengo dikhibe koleja kherela pes i identifikacija e muršengere dikhibaja. E Mulvezski studija kerdas te kerel pes dured analiza na numa pe tradicionalno filmo numa vov lijas sama pe drumo save si kherdine e alternativno dikhibena thaj sar šaj te kerel pes konstrukcija pe džuvikano subjektiviteto.

Numa, te šaj te haljoven pes koborom si kompleksno o temato ko akala filmora kotar e Romane džuvlja režiserke, trubuj te džal pes dureder kotar o propozalo thaj o Mulvezjesko prepindžaripe, kaj o džuvlikano subjektivizmo naj numa jekh si buteder pozicije kotar e džuvlikano subjektivizmo kote so važno rolja kelena e rasno thaj e socio- ekonomikane faktorija. Te phenas kaj sa e džuvlja resljarena jekhutni lumaki eksperiensa i dzuvlikani realiteta avela lokheder, thaj si reducirimi ko monolitno rezultato.

I Bell hooks dočhuvela ki Mulvez’s analiza: »Feminističko teorija savi si čhuvdi andre ki historično psiho analitičko tasviri so kerela privilegija pe murš/džuvli aktivno čivela palape pike o prepindžaripe kotar e rasaki rekonstrukcija thaj sikavela sar khosela pes e džuvlengo kalipa kova sikavela pes ko filmo.« (1992, 123). Čhačes e kale feministke thaj e feministke kotar e trito luma dena napanlo tasviri savo so ispidela i Studija pe Romane džuvlja anglal thaj palal i kamera.

Bizi diferencija kobor si važno o prepindžaripe koborom si heterogeno e Romane džuvljja so si režiserke i percepcija sar rasako glaso si e khetanutni karakteristika kotar e olengeri buti. Aver karakteristika si o piribe— e Roma pe ekrano si sikavde sar nakavena o pharipe pe lengo geografikano tradibe/piribe/ (mamuj e idealizirimo piripe kova so butivar si panlo akale komunitetencar) —thaj o sibmolično kosibe kotar olengeri prezentacija ki publično umalin.

Relevantno o, Hamid Nacifz phenela:

»E imigrantora, našle manuša, paldine, nomadora thaj e manuša pe vulice bikheresko pirena andre thaj avrijal kotar akala diskursora sar metafore, čhalavena pes, thaj e simbola si numa bud cera sar historisko prepindžarde producirimo ko korkorutne kritičko diskursija.«

Nacifz 1993, 2

E romane džuvlja režiserke olengere bučaja irinena palpale olengere badanija thaj glasora, čhudena avri olengeri pasivno rolja kotar e egzotično iluzije thaj mothovena olengere korkorutne pozicije.

Romane džuvlengo korkorutno-definiribe

O proceso pe identitetesko sikavibe sine glavno griža maškar e filmonge režiserke specijalno vaš e rasake vi/vaj pale dislocirime minoritetenge grupe. I refleksija kotar o Stuart Hall’s pe kompleksno proceso pe identitesko vazdipa kerda ilustracija pe Romane džuvlengi kovli pozicija:

»O Identiteto si fundirimo pe nazuralo punkto kote so e na-deskriptivno paramisa vaš e subjektiviteto arakhena pes khetane e narativencar e kulturaja. Thaj soske voj/vov si čhuvde ki pozicija savi si panli e kulturakere narativencar, thaj sine buvleste lendine avrijal, o kolonizirimo teamato si sakana vareso aver: duvar marginalizirimo, dislocirimo, sakana aver kotar so voj /vov si ko šajipe te mothoven.«

Hall 1996, 115

Sociologo, direktoro, kuratorka ki Filmeski Sekcija.

Katalin Bársony si režiserka savi so lijas but prizura/phursaka voj si egzekutivno direktori …

Režisero

Ačovela o phučibe: So si kodo te ovel pes Romani džuvli? Akava si o centralno phučibe savo so i Katalin Bársony čhivela ki olakeri buti sar režiserka, producentka thaj šerutni ki Romedia Fondacija. I Fondacija si korkorutni organizacija legardi kotar e Roma, kasko ciljo si i buvleder publika te ovel informirimi vaš e romane komunitetaki realiteta thaj olakeri eksperiensa, čhuvindoj o akcento pe trubuimata pala o maribe mamuj e sterotipora. Akale gindoncar i, Bársonz kerda i režija thaj i produkcija ko »Mundi Romani« (2007-2011),filmeski serija kote so si sikavde e Roma kotar e sasti luma.

I Galya Stoyanova si photograferka, ambciozno dokumentarno rezhiserka thaj dzeno ko IRFC - Internacionalno Romani Filmsko Komisija. Voj agorisarda …

Režisero, Fotografo

Paše numa na identično/simularno/ i Galya Stoyanova kerela rodipe pe romane džuvlja ko olakero filmesko debi »Pages of My Book« (Rigora kotar miro lil, Ungro,2013). Akava filmo sar so si o sinopsiso mothovdo si ko rezime kote so na numa kherela pes kritika pe na-Romani madžotitetaki societa, numa i Stozanova dikhela olakeri korkorutni pozicija pe Romane sterotipija. O korkorutno prezentiribe kotar i Stojanova kote so voj si korkori o temato ko olakero filmo sikavela o Romanno tradicionalno uravipe thaj i kamera - duj elemementora kola dena ko avgo dikibe impresija soske mujin kaj von na lena than khetane ko jekhutno tasviri /fremo/. Numa, akaja na sako diveseski kombinacija maškar i (tradicija thaj i tehnologija) si numa avgo punkto te čhivel pes i scena kotar o režisereski rig.

E kameraja ko vasta, i Stozanova pirela pe Budapeštake vulice kerindoj dokumentiribe pe kerde reakcije kotar e manuša so pirena pe vulice. E manuša dikhena olate putarde mujesa, thaj vi voj irinela pesputarde mujesa pe lende.1 I kamera si olasar sar vi da jekh vareso so si olakero instrument vaj puška kolaja i Stozanova marela pes e madžotitetaja. E režiseresko glaso sar naracija mothovel e publikake:

»Me gindisardem kaj o uravipa sar tradicionalno Romani ka ovel testiribe vaš e manuša ko miro trujalipa, numa kodo sine testiribe mange.«

Akava skurto filmo dži ki nesavi digra si sociološko studija, eksperimento kote i Stozanova testirinela na numa e madžoriteta numa majangle korkori pes odoleja so tretirinela pes sar e Javera. Akava filmo si e »rigora kotar e olakero lil«, sar so o anav phenela amenge, i paramisi savi voj hramonel thaj voj defirinirinel olakero identiteto. I posesivno forma »miri« ki tema si važno, soske vužeste phenela kaskero glaso amen ka šunas.

Pages of My Book | directed by Galya Stoyanova | »Pages of my Book« is a short film from 2013, which was based on a performance acted out by Galya Stoyanova herself.

Rights held by: Galya Stoyanova | Licensed by: Galya Stoyanova | Licensed under: Rights of Use | Provided by: Galya Stoyanova – Private Archive

Laura Halilovic, si terni ambiciozno Romani rezhiserka, bijandi pe 1989 bersh ko Piemont kotar i Romani familija kola so avena kotar e Bosnia …

Režisero

Thaj i Laura Halilovic lela griža pala o identitetosko sikavibe ko olakero dokumentarco »Me, Miri Gipsy Familija thaj o Woodi Allen« (Italija, Romania, 2010). O režierkako phutaribasko filmo crdela scenaja kote so mothovela pes olakero kompleksno identiteto:

»Me sem bijandi ki Italija, miro idetifikacijako dokumento si Italijako, numa miro pašaporto si kotar e Bosna, sar te si miro identiteto si javer, Me sem Romani.«

Akale mothovibaja i, Halilovic inicirinela o drumo pe korkorutno - prepindžaripaja. O filmo šaj te dikhel pes sar paramisi vaš e pherde 18 berš thaj olakero bajrovipe kote so i režiserka sikavela o bilanso maškar olakere suna thaj olakere familijako adžikeripa olatar.

O korkortno glaso kotar i Halilovic si but lačho ko akava dokumentarco: voj na numa so phenel olakere familijaki reakcija khana na mangel te lel rome e manuše koleste von mangena sine te den la, numa voj ki jekh vrama rodela olakero than ko kinematografijako trujalipe. I dendi referensa vaš o Woody Allen si olakero respekto vaš oleskeri buti sar režisero. Man si pakiv kaj akava simbolično gesto si simbolo sar voj hramonela pes ki buvleder kinematografijaki tradicija, odotar vazdindoj olakeri pozicija sar režiserka.

Me, My Gypsy Family and Woody Allen | directed by Laura Halilovic | The Film can be received as a coming of age reality movie focusing on the »Bildungsroman« of a young girl with »Gipsy roots« who searches her place as a migrant of more traditional lifestyle in a modern, Western society.

Rights held by: Laura Halilovic | Licensed by: Zenit Arti Audiovisive | Licensed under: Rights of Use | Provided by: Zenit Arti Audiovisive (Turin/Italy)

I Vera Lacková si Rromani rezhiseri. Voj agordinas media thaj zhurnalizmo ande Masaryk University ano Brno. Dzikote kerelas peskere studije, …

Režisero, Fotografo

E identitesko sikavibe ko akava kejso kote si o Romano identiteto si punkto ko filmesko džaibe »Alica« (Čehiko,2015). Ko filmo i Vera Lackova vorbisarel e Alice Sigmund Heráková, kaskeri hemimo etnikano avipen (Čehikani thaj Romani) čhivela ola ki privilegirimi pozicija te analizirinel peski kompleksno relacija mačkar e Roma thaj e madžoriteta ki Čehisko Republika kova so dikhel pes kotar o sinopsiso. I Lackova, kote so vi voj sikavela pes ko dokumentarco kherela intimno atmosfera pala e koperacija:te phenas sar, so si e scene ko Alicakero kher, olakero eksperiencako ulavibe vaš e kafaki vrama ja palem khana keravela habaske – akala scene lače lena than ki džuvlengi publika, sikavela pes o than sar so si i kujna avena than ape khedina so dena šaipen te zurarel pes o phenjalipe, sa kodo si mothovibe pala sako divesengere praktike.2

Alica | directed by Vera Lackova | The protagonist of this short documentary film is Alica Sigmund Heráková, who discovers at the age of 25 that she has Roma origin on her father’s side.

Rights held by: Vera Lacková | Licensed by: Transitions (TOL) | Licensed under: Rights of Use | Provided by: Transitions (Prague/Czech Republic)

Tradicija thaj o moderno sar komplementarno

E džuvlja avere mujeske koloreja butivar si definirime kotar o seto pe binarno mamujipa; numa, e filmora kotar Romane režiserke džana trujal akaja dihtonomija ko buteder aspektora. I Trinh T. Minh-ha dela signalo:

»O na sigurno drumo pe savo so piraja si kodi so amenge dela šaipe te keras provokacija o Čhaćhe rigeske themenge sar avtoritativno subjektora e džanibaja vaš o feminizmo, dži kote penas o revolto ›na‹ vi e kondicijenge vaš e binarno diskurso kova so bi prepindžarela o feminizmo pe Čhačhe rigeske thema vi da jekvar.«

Minh-ha, 1992, 153

Akaja obzervacija adekvatno ikalela avri i tradicija mamuj o modernizirimi dihtonomija, kote so e nekanutnipa si dikhlo sar sinonimo vaj pale sar na bari na vazdime vužipaja, pe dujto si i progreseja pe bimanušipe, panli e perspektivaja. Numa i konstrukcija pe subjektiviteto ko akala filmora dela kontunuiteto maškar akala duj javeripa. Te phenas i, Stozanova ko »Rigora ko miro Lil« (Ungro,2013) dela akcento pe olakero kovlipe vaš olakero tradicionalno mujalipe thaj dela komentaro vaš olakeri dar kotar e kedin pala e madžoritetako dikhiba. Akava gindo pharuvel pes khana phenen pes olake sa majlače vorbe kotar jekh phureder Romani romni kobor voj si šuži. Olakeri zor te agorisarel o projekto thaj te ovel slobodno kotar olakere dara simbolično avela kotar e phureder, tradicionalno generacije kola so den olake ažutipe.

Katariina Lillqvist si bijandi ko 1963 bersh ko Tampere, Finlanda. Voj si rezhiserka thaj scenaristka, savi so ko akava momento trail thaj kerel …

Režisero, Drehbuchautor_in

I konekcija maškar e generacije si buteder droma palpalutno aspekto ki kinematogravsko buti kotar e Romane romnja. E džanibasko dejbe kotar e phureder pe neveder generacije rodela te kherel pes oralno arhiviribe so si but važno ki Romani komuniteta. E džuvlja—kola si daja thaj sikavne – kherena akaja transmisija.

»Mire Bala Kale Hin / Tales from the Endless Road« (Paramisa kotar o Endless Drom, Finlanda, 2002) si jekh kotar e kuklengo filmsko serije katar i Katariina Lillqvist, kote so i Finsko Romani režiserka kerela rodipe pe akto kotar e paramisengo mothovibe. Sar so si dikhlo ko sinopsiso, e paramisa si formulirime sar vrama ki savi i mami mothovela paramisi olakere hurdenge; I mami kerela introdukcija e publikake e paramisencar akale vorbencar » Durmurtan sine peske jekh «, deindoj amenge godži pe geneologija ki Romani komuniteta. Akale kotoreja i Lilqvist kerdas Romengero oralno arhiviribe.

O režisero sar moderno mothovibasko manuš arakhela o moderno sikljovibe thaj dureder dela o džanibe averenge sar so kherela e dikhutneski mami. O filmo sar so si palimpsest (hramovibasko materijalo), kherela vi da jekhvaro hramoviba thaj doperela o angluno narativo. O Naficz dikhela kaj i kinematografija si sar memorijako dokumento:

»[Vov] lela o filmsko tasviri sar hramovibasko CD pe savo so sikavela pes but teksto kotar o orginalno čhibja thaj translacija ki forma kotar e teme, pikture tekstora vaj pale kotora katar e tekstora.«

Naficy 2001, 25

Filmora so naj te bistaren pes

Louise (Pisla) Helmstetter rodela kozom si važno e inter generacijako džanibe numa ola isi javer resarin te del pes godži pe nakli vrama /nekanutnipe/ thaj e tradicije kotar e olakeri komuniteta. »Kotar e tikno dži ko baro pani« (Franca,1989), si o filmo vaš e tradicionalno sunto drom pe savo džana sine e Roma ko Saintes-Mairies de la Mer te den thaj sikaven i pakiv ki Kali Sarah, nostalgijaja dikindoj pe vrama khana e Roma slobodno tradena/pirena sine/ thaj sine paše i Naturaki Daj.

O dokumentarco si sar poema: I lirsko forma sikavela pes na numa trujal e narateskero glaso numa vi trujal javera scene sar so si e Helmsetters kola so lošalena e naturake, i kulminacija avela khana ko realiteto e čhiriklencar giljavindoj varekate vaj e lungo scene e simboličhno romane kotoresar katar e Romani rota. Sa akala detalora dena šaipe te kherel pes subjektivno glaso khon kerela intimno relacija e dikhutnesar.

Sar te si i iluzija si pheravdi tele kotar e kerdi editorijalno buti. E generalno scene e kameraja si čhuvde ko kontraksto e snimkencar kerde e džaipaskere kameraja kidijal kote so e publikake na del pes than te bistrel pe džaniba kotar e kinematografijaki organizacija. E evidentora kotar e amatersko video sar so si phendino ko sinopsiso, stopuisarel akale dokumentarco te bajrovel so si »lačho«, balansirimo vazdime. Me phenav kaj e avtoresko ciljo si te pagjarel pes o etnografsko, »objektivno« dokumentarno stilo, sikavindoj o džanibe thaj o imaginarno karaktero ko akava subžanro.

Te amen dikas sa akala dokumentarcora sar kinematografsko kotara pe oralno tradicija bare samaja thaj lačhibaja so avena katar e Romani komuniteta, te phenas sar so si o mothoviba kotar e Dujto Lumako Maribe, sa kodo musaj te oven haljovde sar deibe respekto pe bistarde manuša kotar e historija. Akava si o centralno temato kotar e khetanutno kotor maškar e Katrin Seybold thaj i Melanie Spitta ko »Das falsche Wort: Wiedergutmachung an Zigeunern (Sinti) in Deutschland?« (Njamco,1987). O dokumentarco panlo e Pharrajimosa džala dureder pala e kerde došalipa džungalipa kotar e deportacije ko koncentraciono kampora olengero vakheripe thaj sikavipe kotar e madžoriteta kote so bistrena pes e Romane žertve, thaj numa dela informiribe vaš e bilačho sistemo pala e kerde reparacije kotar e Njamcisko gavermento.

O »Das falsche Wort« phenela sa e bilačhipa so nakle vi e Njamcisko Roma thaj e Sinti kote vazdena pes kritike pala e Njamcisko societa soske na kerde thaj na dije pakiv pe Romane žertve kotar e Porrajimos. Ki jekh vrama o filmo dela sugestija te irisaren pes palpale e historijake memorije trujal e kolektivno mujalnipa pe ačile dživde džene thaj olengere dženege familije. O bud tromalo filmo kote si cera kerdo editiribe, specijalno khana džana e intervjuora, dela šaipe e dikhutnenge te len than e režisereja, te šunen thaj odotar te keren respekto e mudarde manuša. Kidijal o dokumentarco lela aktivizmeski prezentacijaki forma te irisaren pes palpale e našavde šuniba kotar akaja historikani naracija.

Dokumentarco sar forma kotar o aktivizmo

Deibe sama ko dokumentarco pe khetanutno lačhibe si palpalutni irisardi energija vaš e Romane režiserke numa si vi jekh thaj jekh pe filmenge režiserija kola si membrora kotar e bišunde minoritetija. O dokumentarco si naturalno than vaš sikavibe revolt thaj phenibe NA buteder kote so e džuvlja šaj te lačaren olengero mothovibe pe sistematično marginalizacija. O Thomas Vaugh, kherindoj o termino »samasar kerdo angažirimo dokumentarco«, definirinel akaja praksa kidijal:

»O lendo angažmano e bare samaja me gindiv majangle pe ideološko ciljo, deklaracija vaš o solidariteto ciljosar pe radikalno socio-političko transformacija. Dujto, Me gindiv pe specifično socio-političko pozicioniribe: aktivizmo vaj pale intervencija ko korkorutno pharuvibasko proceso.«

Vaugh 1984, xiv

Gasavi si o ciljo savo so o Leonor Teles lela ko olakero lirsko numa sar te si zorasar kerdo filmo, »Batrachianeski Balada« (Portugalija, 2016). O režisero čhuvela o akcento pe phučibe e Portugalijaki tradicija soske čhivena pes anglal keramičhko žambe anglal o udar ko khera vaj firme te arakhen e Romen dureder olendar. Na numa so o Teles lela e dikhutnengi sama numa lela thaj i akcija ki vrama khana kherela pes o filmo, voj pagjarela e sklupture kotar e dživine.

Sar so si phendo ko sinopsiso, i režiserka phenela kaj akala aktivitetija so kerda si mište: »Trubuja sine te pagjeren pes e žambe. Te me na paglem olen te me na kerdem khančik te stopuisar kodo me čhačhes naj te lav sine tela i sama akava phučhibe numa ka garavava sine adava«. O akto mujil kaj si simbolično numa jekvaratar kerela transformacija ko pesko realiteto.

I Leonor Teles sasa bijame ko 1992 bersh ande Vila Franca de Xira, Portugal, pe familija savi so avela katar e Romani komuniteta. Voj agordas …

Režisero

Batrachian’s Ballad | directed by Leonor Teles | This short experimental film is both fresh and provocative, its an example of a critical approach towards a representational tradition full of clichés and commonplaces.

Rights held by: Leonor Teles | Licensed by: Portugal Film | Licensed under: Rights of Use | Provided by: Portugal Film (Lisbon/Portugal)

Kledaripa/Konkluzije

E filmengo kheriba si vareso so trubuj e Romane džuvlja ko olengere ciljora te roden ki olengeri zor ki societa. I Katalin Bársonz, pe konferencije thaj intervjuora butivar phenela kozom I tehnologija si važno, majprecizno o kino thaj o TV-vo te emancirinen pes e Roma thaj te maren pes mamuj anti-Gzpsizmo. E dokumentarcora sar žanro majbut si adekvatno vaš e politikengero prezentiribe: dena struktura kote so o režisero šaj te kherel komunikacija e dikhutnencar kherindoj intimno thaj personalno relacija olencar.

E režiserengi pozicija si phari. Sar so i Galza Stozanova vorbil, khon si godžaver vaš e obligacije so avena akale prezentacijencar, voj dela akcento pe akava ko olakero intervju ki Romedia:

»E manuša avdive adžikerena sa akava pe tumaro dumo pe tumende si te oven filmsko režisero; von gindin kaj tu trubuj te džanes odoborm but [...]. Specijalno e dokumentarcora si e majphare [...]. Me gindiv kaj o anav te oves filmengo režisero si but pharo.«

E Romane džuvlja angla thaj pala i kamera vaj ko so duj pozicije ki jekh vrama sar ko kejso kotar e Stozanova, Lackova, vaj Halilovic, sarine lena sama pe sa e pharipena kotar e kinematografijakere bučha, numa von crdije kodo drom te irisaren palpale olengero glaso te šaj te vorbisaren. E Romane režiserke stopiisarde o bimothovibe /biglasesko/savo si kotor katar e teleder bihakajengere manuša, crdije anglal phundro pala phundro maribaja te len i zor savi so sikavela pes ko kotor katar e prezentacija.