About

Rodipe

Butivar Phučline Phučimata | FAQ

So si RomArchive?

RomArchive si digitalno arhiva vaš e Romengire artija thaj kulture. Arhivirinela butja kotar sa e žanrija thaj dopherela olen e kontemplativno dokumentoncar thaj džanlipaskere evaluacijencar.

Sako jekh Arhivaki sekcija si teli e responsibiliteta kotar e pakhivale kuratorengere timo savo so, kerel selekcija so ka khuvel andre.

Sar jekh internacionaln o dikhlino than kote so e Romengere culture thaj historije šaj te dikhen pes, i RomArchive dela palpale mamuj e stereotipura peskere kontra-historijasar vakerdini korkore Romendar.

RomArchive na dikhela korkori pes sar kompletirimi, numa upri peste dikhel sar jekh platform sivi so bajrola thaj sikavela peskere kolekcije.

Buteder kotar e publicirime materijalura, e RomArchive isi vi “Andruni Arhiva” kote so isisi mediumija, tekstija thaj imažura. Ani Andruni Arhiva šaj te khuvel pes palo dendo rodipe thaj te phehnen pe so, save informacijenge sijen fokusirime.

RomArchive si internacionalno. E kuratorengo timo vi o godideibasko timo si kerdine kotar e Roma.

Cilora

Save si e RomArchive-akire cilura? Arteski digitalizacija

RomArchive khedela thaj digitalizirinela reprezentativno selekcija kotar e ućhe-relevantno artistikane kontribucije e Romendar ki amari khetanutni kulturaki historija thaj bajrarela olen džanlipaskere perspektivencar. Khetane, arakhindoj thaj prezentirindoj e džanipena, bari sama lela pes vi pe kodo te arakhen pes e kulturakere moljaripena.

Deipe džanlipa & maripe mamuj e stereotipura

I Arhiva dela barvalo haing kotar e džanipena save so kontrastirinena e imažon, miton thaj e stereotipon peskere kontra-historijasar vakerdini korkore Romendar, bazirime upral e etablirime faktura.

Trujal o Internet, dži pe sa e džanipena thaj e arakhenipa šaj te resen internacionalno vi e mažoritete vi o minoriteti. Sa e informacije si vi jekh baza vaš e džanipaskere rodipena. Kreirime sin eve narativija save so reflektirinena vi javeredere nacionalno thaj kulturikane Romengere identitetura.

Romengo legaripe & korkorutno ikeripe

E Roma si but involvirime/hemime ande sa e procesija kote so kerela pes decizija ande RomArchive; so ka arakhel pes andre si kompilirimo kotar e manuša save si kotor e minoritetostar.

Kotar o momento kana astardas pes kodole projektosar, sasa planirimo i RomArchive te ovel dendini ko legaripe varesave internacionalno Romane organizacijake pala panč beršengi konstrukcijaki faza (2015-2019).

Projektoski Historija

Kon buhljardas i RomArchive?

E manuša hemime ando projekto – pe vavereder bučarne grupe, sa ko sa buteder sar 150 manuša katar e 15 thema Europatar thaj avrija olatar – kerde globalno drakhin/netvorko katar e kulturakere akterura, kreativoskere artistura, akademikura, teoaretikura thaj aktivistura, majbut olendar manuša katar kodo minoriteto.

Jekh internacionalno kuratorengo timo lijas i responsibiliteta te keren i koncepcija thaj so khuval andre ano arhivakere sekcije.

Internacinalno godideibasko bordo dijas suporto/dumo thaj sugestije e kuratorenge thaj kerdas e legaripiena vaš kodo projekto. Ažutisardas vi te buhljaren pes e Etikane Legaripa thaj i poltika sar te kheden pes e materijalura. An godideibaskoro bordo khuvena manuša artistura, akademikura thaj aktivistura, sar vi reprezentantura kotar e internacionalno Romane organizacije aktivno pe artikano umal, kultura thaj akademikane discipline.

E projektosko timo legardino kotar e inicijatorura Franziska Sauerbrey thaj Isabel Raabe, sas olen responsibiliteta vaš sasti koordinacija, budžetsoko administriribe thaj rodipe fondija thaj finansije vaš o projekto.

Save si e arhivakere sekcije?

Deš thaj štar 14 kuratora definirinde so ka ovel andre thaj kerde selekcija e artistongere kotribucije vaš kadala sekcije: Vizuelno artija, Filmo, Literatura, Muzika, Khelibe/Tanco, Teatro thaj Drama, sar vi vaš e interdisciplinarno sekcija thaj Flamenco. Kote, maškar e arhivakere sekcije si vi tematikane, sar so si E Fotografijakere Politike thaj Civilno Hakajengo Miškipe, sar vi “Voices of the Victims” [E Žertvongo Krlo/Glaso], kote so isi vakeripa katar e Sinti thaj Roma save sasa dukhavdine ki vrama kotar e Nacional Socijalistura.

Kon phenel so ka del andre ani RomArchive?

E Roma dije peski kontribucija ande Arhiva pe sa e klejakere pozicije: sar kuratora, artistura, akademikura thaj membrura ano godideibasko bordo kerindoj khetane buči upral o projekto.

E kuratorura definirinena so ka ovel andre ani Archive. Na sar e “hegemonikane” arhive, kote so e Roma si sikavdine stereotiponcar, i RomArchive si vaš olengi korkorutni reprezentacija. Pe kodi olaki buči, e kuratorura si ažutisarde godideibaskere bordestar saavo so delas olenge vi sugestije.

Sar avilas pes dži pe kodo alav?

Ko demokratikano alusaribe so kerdas pes an majavguno khidpe ko juni 2015-to berš, e RomArchive lijas decizija o alav “RomArchive” te ovel ande trin čhibja (“Digitales Archiv der Sinti und Roma” in German, “Digital Archive of the Roma” ki Anglikani sar vi o alav “Romano Digitalno Arxivo” ki Romani čhib).

E Germanikane alava “Sinti und Roma”, formulirime minoritetostar, avile sar rekomandacija kotar Zentralrat Deutscher Sinti und Roma. Ko Etnikane Legaripena, o godideibasko bordo ano RomArchive phendas kaj alava ka len pes ano sa e arhivakere tekstura.

Sar buhljardas pes o vizuelno dikhipe?

I Deutsche Kinemathek – Museum für Film und Fernsehen si kooperacijako partner vaš e tehnikani implementacija.

I bučarni grupa, kerdini kuratorendar thaj membrondar katar e godideibasko bordo thaj kotar e projektosko timo, sas olen responsibiliteta vaš e viuelno sikavibe e website-osko thaj e materijalengo prezentiribe.

Peskere akanutne materijaloncar, modernos vakeripasar thaj inteligentno konteksualizacijasar, i RomArchive javereder an peski estetika thaj metodologija katar e statikani databaza. Jekh intelekturalno kontekstualizacija dela palpalutne informacije thaj ažutisarel e manuđen save aven an kodi web rigori te ahaljoven o kompleksiteto thaj kerel lokheder e teksetngo ginavipe. Akharindoj pes pe sensura, e arihivako web rigori dela šajipe vaš e manuša te phutaren olake vudara thaj te oven inovolvirime/hemime e prezentirime tematoncar.

Te šaj te ovel lokheste internacionalno te vael pes dži e informacije, e RomArchive isi multilingvalno/butečhibengi struktura. Pe Germanikani thaj Anglikani čhib, vi pe Romani i Arhiva dela informacija kana astardas pes e projektosar. I translacija pe javere čhibja ka ovel kerdini džikote e thema finansirinena i translacija pe lengere čhibja.

Sar i RomArchive lela e Romane čhibja?

Katar 12 dži pe 14 milionura Roma ande luma, adadžives paše štar milionura Roma vorbisaren pe Romani čhib pe nekobor varijacije vaš so, ande UNESCO-sko liumako atlaso i romani čhib se pe lista katar e dukhavdine čhiba.

E Roma buhljarde pes angleder 1,000 berša angleder kana e Roma avidnoj ani Europa Indijatar avile ano kontakto e vavereder čhibjencar thaj kodo ačhavdas pala peste influence upral e vokabularo thaj i romani gramatika. I čhib si jekhutni indijaki čhib savi so vorbisarel pes avrijal i Indija thaj sar Indo-Germanikani čhib, pe jekh vrama si paše phangli vi e Europutne čhibjencar.

E diskusije thaj e debate vaš e romane čhibjaki standardizacija thaj kodifikacija, kerena pes trujal sasti Europa. Varesave aktiviston thaj eksperton isi diferentno ideje vaš kodo sari romani čhib te arakhel pes vaš e avutne generacije, savi alfabeta te lel pes ande teksura thaj javer. Sar vakerdini čhib, i romani si tele-upre standardizirimi. Pe internacionalno khidipena thaj konferencije ano Strasbourg thaj Brussels, kote so e Roma bute themendar, javereder dijalektoncar, khetane avena dži pe jekj vakerdini platform thaj khetanutni čhib pe savi šaj te vorbisaren maškar pende thaj te haljoven pes.

Ande tekstija ki RomArchive, hramonela pes pe nekobor romane (supra-) dialektura bizi te del pes prioriteti jekhe dijalekteske te šaj so buteder manuša te haljoven e tekstija. Kadala romane (supra-) dialektura sikavena e Romengo pluraliteto džaindoj pala e RomArchive – bikhamindoj te kerel fiksirimi definicija, num ate sikavel pes o heterogeniteto thaj o diverziteto maškar e Roma. Džaindoj pala e godideibaskere komitetoski sugestija, kata naj publikacija pe Sintitikes, čhib savi vorbisarel pes maškar e Sinti.

So si e RomAchive-ako palpalipe thaj sar buhljardas pes?

I German Federal Cultural Foundation delas suproto vaš RomArchive kotar 2015-to berš. I RomArchive oficijalno sasa kerdini ko 26-to 2015-to berš ano Berlin avgune khidipasar ano godideibasko bordo; kote so sasa vakerdine e kuratora save so astarde peskere bučasar.

I idea vaš i RomArchive si bazirimi upral e but intervju so sasa kerdine kotar e projektoskere inicijatorura Franziska Sauerbrey thaj Isabel Raabe trujal sasti Europa e artistoncar, kuratorencar, aktivistoncar thaj akademikoncar kotar o minoriteto. I German Federal Cultural Foundation pe kodi vrama sasa aba aktivno thaj ažutisardas kodo projekto. O trubujipe sasa klaro artikulirime ande diskusije: te kerel pes jekh internacionalno than savo so ka šaj te dikhel pes e culture thaj Romengere historije, kote so ka reagirinel pes mamuj e avrutne reakcije thaj than kote so ka phagen e stereotipin kodolesar so ka pehen pes kontra-historija korkore e Romendar.

E projekte, džikote džalas e konstrukcijaki organizacija ande RomArchive sasa i organizacija|raabe gUG.

I RomArchive gelas online ko januaro 2019-to berš. Dži pe kodi vrama, šaj sas te dikhel pes i buči so kerdine e kuratorura thaj sar buhljardas pes o sasto projekto trujal o blog thaj pe Facebook, Twitter vaj – ande analogno luma – pe diferentno kulturakere khidipena ikerdine ande buteder Europutne thana.

Kon sponzoririndas thaj dijas dumo/ažutipe ko RomArchive?

I German Federal Cultural Foundation dijas ažutipe pe RomArchive-esko projekto 3.75 milionura Euroncar. Kodo si vužo signalo: jekh kotar e majbare fondacije fokusirindas pesky sama upral e majbare Europutne minoriteto, deindoj dži ko džaniba o barvalipe so isi e želberžipencar phurane kultura savi so khamel te vazdel pesko publikano profilo. O fakto kaj e Germanijaki Federalno Institucija del dumo gasave projektoske si kotar bari importance sostar e Nacistongo genocido kerdino mamuj e Roma, mudardas buteder sar 500,000 dživdipena.

Kana astardas e planiribaski faza i Europutni Kulturaki Fondacija thaj Zentralrat Deutscher Sinti und Roma dije ažutimo pe godideibasko kapicetot.

I German Federal Agency vaš Civic Education thaj o German Foreign Office dije duma te buhljarel pes kodi avguni faza ande RomArchive.

Dureder, kotar 2019-to berš, i Federal Agency vaš Civic Education dela dumo vaš editorijalno buči vaš i Arhiva pe avutne panč berš.

Vi o Goethe-Institut dijas dumo/suporto pe RomArchive-eski buči kodolesar so sasa khetane ande Arhivasar pe specijalno khidimata.

Ažutipa

Kasar te kerav kontakto te mangle te kerav materijalo vaš i Arhiva?

Kerdini thaj stukturirimi vaš dureder bajrovipe, i Arhiva si varesavo kontakt punkto vaš arakhipe e materijalengo vaš e romane culture thaj historija pe avutni vrama. Te khamlen te aven dži pe Arhivakere materijalura, keren kontakto e šerutne instirucijaja.

Šaj vi te harnjarel pes o šajipe te dikhen pes e matirijalura kotar e Andruni Arhiva, kote so šaj te khuvel pes, numa pala oficijalno registriribe thaj sikavibe validno interesno te kere keren rodipe an kodo arhivako kotor.

Andruni Arhiva

Kasar te kerav kontakto te mangle te kerav rodipe an Andruni Arhiva?

Pala e materijalura publicirime an kodo website, e RomArchive-a isi vi jekh ‘Andruni Archive’ kote so isi vi javer materijalura: dokumentura paše phangle e tematosar thaj vi vizuelno materijalura sar vi sekcija vaš ‘bidajkere thaj bidadeskere materijalura’, vaj javere vorbencar butja kolengi copyright situacija kaj vužes klarificirime. I Andruni Archive si dizajnirimi dureder te bajrovel thaj pe lungi vrama te ovel baro haing savo so arhivirinela thaj katalogizirinela materijalo savo so ka ovel lačho vaš kodola so pe avutni vrama ka keren rodipa. Te avel pes dži pe kodi arhiva trubuj te phenel pes upral so isi e manušen intereso thaj te del pes mangipe ande RomArchive te šaj te aven dži pe kodi arhiva. Te si tumen interese kontaktirinen e šerutne instirucijaja.