Filmo

Rodipe

Eszter Lázár and Christian Gasser

Deskripcija »Romane rolje« sar drumo te dekonstrunirinel pes e »Javera« ko animirime filmora

Ko1938 berš i Mary Ford, ambiciozno romni ilistratorka, bičaldas rodipe te kerel buti ko Dizni Studio. E Dizni Studio bičalda lake palpale lil kote so hramosarde kaj našti te den lake buti, o lilsi hramosardo thaj bičaldo kotar o sektoro vaš e Manušikane Resursija thaj voj drabarda akava:

»O Romnja na kherena buti pe nijekh kreativno buči panli e preparacijaja vaš e animirime filmora pe ekrano, soske kodi buči kerena numa e terne murša. Kodoleske, e džuvlja na lena pes tela i sama ki treningoski škola. Numa jekh buti savi si phuterdi vaš e džuvlja si karakterengo hramoven pe vužo celuloidno lila e tušeja vaš hramovibe, thaj pala kodo trubuj o lil te irisarel pes palpale pala e dende instrukcije.«1

Amen na džanas but vaš i Mary Ford thaj so ačilas olasar pala kodo; šaj čhačhes voj rodijas aver karierako šaipe avrijal kotar e filmoski industrija.2

Akaja storija del amen te irisara amari godži palpale kaj ki filmeski industrija ko Holivod, e džuvla na ulavena sine jekhutni zor thaj kreativiteto sar e murša; e džuvljen na sine instrumentija (te crtinen) ko olengere vasta te keren paramisa ko Dizni Studio, varesave džuvlikane karakterija ko animirime filmora sikavena džender/murš/džuvli/ thaj etnikane javeripa. Akala animirime filmora, šaj te dikhen pes sar »animirime glinde«pe najekhipe ko realno trajo.3

Ko akava esejo amaro fokusi si o sterotipno pharuvipaski prezentacija pe na-pharne, Romane karakterija ko animacije, trujal lendine narativno thaj vizuelno intstrumentija te lel pes than ko korkorutni prezentacija. Amari analiza si legradi pe akala phučimata: Savo tipo kotar e paramisa si selektirime te del pes avri e Romengi deskripcija e animacija sar artistikano forma thaj e Romane kreatorencar kola lena than ko sasto proceso khana keren pes e filmora? Sar akala droma sikavena e neve rolje thaj e neve vizuelno Romengo mujalipa?

Akava rodipasko ciljo si te čivel pes ko konteksto o dominantno dikhibe ko animacije kote so korkori e Roma mothovena olengere paramisa, thaj e Romane karakterija si motovde te del pes kontra-percepcija pe Roma. Sar analitičko tasviri /fremo/, amen las o »pajraribe palpale«lendo ko filmengo kheribe, kova ko avgo kotor sine panlo pe etnogravsko filmeske produkcije pe nevi čhib te kerelp pes vorba vaš e varesave korkorutne tradicije thaj identitetija. Akava termino si analogno »vorbisaribe palpale« strategija vaš, o termino si kherdo kotar o Ian Hancock, thaj si panlo e Romencar kola so phenena pesko gindipa ko hramosarde vaj pale ko vizuelno forme (Hancock 2010, 38-43).

Mária Horváth | Cigánymesék: Doja a cigánytündér | Fiction | Ungriko | 2015 | fil_00060 Rights held by: Mária Horváth | Licensed by: Kecskemétfilm Ltd. | Licensed under: Rights of Use | Provided by: Kecskemétfilm Ltd. (Kecskemét/Hungary)

I Mária Horváth si bijandi ko 1952 bersh ko Pécs, Ungro. Ko 1971bersh gelas ko nevo phutardo Kecskeméti Filmurengo Studio, kote so dzala sine …

Animacijako filmesko šerutno/režisero, Režisero

Ko dende egzamplorasi buteder heroine‚ te phenas sar , i Doja ko »Doja i Gypsy tikni magično čajori/Fairy/Samovila/« (Ungro, 2015) kotar i Mária Horváth, džuvlikano naratorsko glaso ko kuklenge animacije »Mire Bala Kale Hin« (Finland,2002),; vaj o Laurel Price, o glavno protagonisto ko »Gypsy Drumo« (Bari Britanija,2010), khon si Romano Pirutni thaj ulavela peske memorije ki stop – animacija kerdi kotar e grupa čhavore – sar thaj džuvlja filemske direktorke thaj olengere partnerija (te phenas, Katariina Lillqvist, Teréz Orsós, Magda Szécsi, Katalin Macskássy, Mária Horváth, thaj javera).

I džender perspektiva phutrela neve druma vaš studijengo javeripa (thaj pharuvipaske) rolje pe (korkorutni- Romengi reprezentacija, vaj pale majpreciznoko (korkorutno-)Romengo prezentiribe ko animirime filmora.

Esmeralda, o na-pharno džuvlikano sterotipo

Vi adava so o glavno fokuso ka akava esejo naj panlo e diskucijaja pe sikavibsko na – pharno minoriteto ki animacijaki historija, upre tele, važno si te mothoven pes nekobor vakheripa, te sikaven pes o stereotipno prezentipe kotar e Javera ki konvencionalno industrija kotar o animirimo filmo. Jekh kotar e majcitirime egzamlija panli e deskripcija kotar e na-parno džuvlikano karaktero si i Esmeralda kova si buvles kritikuimi ko »Hunchback ko Notre Dame« (USA, 1996).4

Vi adava so isi nekobor adaptacije kotar akaja klasično paramisi kotar o Victor Hugo, i Esmeralda ačovela bipharuvdo karaktero ka sa kodola kotora. Voj dikhela pes sar heroina e »permamentno karakteristikencar« (romantičo, egzotčno, melali, čhorori), thaj si sikavdi sar stereotipno Romano džuvlikano karaktero.5

Bizi diferencija kreatorsko ciljosar, »i šuži [G]ypsy Esmeralda« našti te našel kotar olakeri rolja, voj ačovela etničko badani savo so si objektivizirimo thaj komerzijalizirimo (Schneeweis 2014). Vi kodo so si studije kola so motovena olakero »atraktivno phurederibasko« karaktero (Lacroix 2004), ki komparacija e olakere pharne »kolegoncar« e princeze, akala resarina šaj te čhuven pes kirig ko varesave anglune stereotipija (te phenas, i Esmeralda sar egzotično figura), numa ki jekh vrama dena kontribucija ko javer stereotipno Esmerdalako prezentiribe.

O Ungrikano jekh tha jekh karaktero sar so si i Esmeralda si i Szaffi (Ungro, 1985), i čorori thaj melali »Gypsy čhajori«. E filmeski adaptacija kotar e 1984 berškerdas baro sukseo/progreso/ ko Ungro, simularno sar so kerdas o »Hunchback kotar o Notre Dame« kovasine bazirimi pe romano (Mór Jókai’s »O Gypsy Barono«) hramosardo ko 19-to šel beršalipe. E so duj džuvlikane karakterija si produkto kotar o romantizmo, o rezultato si e stereotipno Romane džuvlikane karaterija khola khamen peski slobodija.

Akala karakteristike ačile thaj ko prezentiribe ko 20-to selberšipe, specijalno ko animirime filmora, kote so akala karakterija lende kotar i literatura, avile permamentno. Sar rezultato odolestar, e stereotipno prezentiriba avile buvleder ko animirime filmora thaj ko khelutne filmora sar jekh tradicionalno drumo pe Romengi deskripcija.6

Prezentiribasko rodipa te prezentirinen pes e na-parne džuvlja ko animirime filmora si kotor katar e edukativno plano thaj programa nekobor dekade. (Wells 1998; Hancock 2007; Schrevel 2003; Zipes, Greenhill, Magnus, Johnston 2015) Butivar, akala studije si fokusirime pe kodo sar e na – pharne heroine ko animirime filmora si vizuelno sikavde pe stereotipno thaj egzotično droma, thaj ko nesave kejsora si olende thaj rasističko tonora. Soske akala animirime filmora sio kerde specijalno e čhavorenge sar familijako produkto vaš e zabava, važno si te lel pes telal o dikhibe savi si e čavorengi refleksija kotar akala prezentacije.

Ko Diznijeskere filmija kote si e »Javera« si butivar bangeste sikavde e čhavore butivar našti te arakhen e na–pharne karakterija kolencar so von šaj te panden pes thaj sar rezultato e na pharne čhavore našti te keren pozitivno gindo anglal peste, soske akala filmora kherena numa hegemonično gindora. Vi adava so e paramisengi luma thaj olengere adaptacije »tradicionalno« sine kherde kotar e jekh karaktero (lokeste te haljoven pes) o javeripasko karaktero si (barvalo-čhororo, šužo-džungalo, lačo-bilačho), kodo šaj te ovel telal e zor kotar e postkolonijalno diskurso savo so rodela te kherel pen pes javerčhande identitetija (te phenas sar etnikane vaj pale džender), kola so problemizirinena pes e binarno dikhibaja kotar e redukcionistija, a e dujto kotar e moderno paramisa kerena buteder kompleksno karakterija (Ashcroft et al. 2000).

E storije pala e animacije

I kultura pe paramisengo motoviba maškar e Romane komunitete sakana sine važno kulturno praktika, te ačovel i tradicija dživdi: paramisa, mitora thaj legende džana sine mothovde kotar e jekh generacija ki aver, o nekanutnipe sine panlo e akanutne vramaja. I oralno mothovibaski tradicija sakana sine važno drom te khuvel pes kotar e jekh ko aver tradicionalno džanibe, ulavindoj o barvalipa thaj i historija. (Sampson 1964).

Ko buteder kejsora, e mothovibaske resursija si bazirime pe folklorno paramisa (Zipes 2013), čhuvindoj andremagično karakterija, scene, khedina thaj lokalitetija.Dži kote i relacija maškar o mito thaj i bajka lena pes javerte kotar e javera rodipaske manuša (Benedict 1935; Békési 2004), numa i majvažno karakteristika ki miteski paramisaki tranformacija si ko proceso katar i desakralizacija (Békési 2004).

Vaš e so duj ciljora sar vaš e zabano kidijal vaš e edukativno, akala paramisa (paramisiki Romani šhib) si motovde maškar e familijake džene kotar e motovibasko manuš, i buti si ulavdi jekh thaj jekh maškar e džuvlja thaj e murša. Majspecifično, e džuvlja motovena sine paramisa maškar i familija, a e murša kherena sine adava ko javutne khedipa. (Rombase 2002).

»Doja, i Gypsy Paramisi« (Ungro, 2015) si jekh epizoda kotar e Ungrikano animirano serijalo tela o anav »Cigánymesék« (Gipsy Paramisa, Ungro 2015), kotar e kolekcija kotar e paramisa hramosarde kotar e Romani hramovdi, i Magda Szécsi.7 E Szécsikeparamisa si vaš e Romengi historija, thaj i koloritno luma kotar i imaginacija kola so šaj te oven metafora vaš e dukavno realiteto (Békési 2004). Ki animacija, akale duj lume – imaginacija thaj o realiteto – si maškar peste kuvde jekh averaja.

Katariina Lillqvist, Finsko-Romani animatorka thaj filmsko direktorka kasi kvalifikacija si e kulengi animacija, kerda koperacija e Romane hramnomnaja, bijandi ki Slovakia Margita Reiznerova, te šaj te agorisarel pes o serijalo kotar e šov korkorutne skurto filmora bazirime pe Romane folklorono paramisa »Mire Bala Kale Hin« (Čhajori e Lungo Kale Balencar, Finlanda, 2002) kerdi maškar e 2001 thaj 2003 berš.

Ki serijako prezentirime ko avgo kotor, »Paramisa kotar e biagorutne Druma« (Finlanda, 2002), i Lillqvist prezentirinela legende vaš e Romano avipen: i mami motovela i paramisi e tiknjake e, Marushkake, sar e Roma musaj sine te mukhen pesko bijamutno than kotar i Indija soske sine baro čhororipe, thaj sar e Roma trujal e šelberšipa pirena sine trujal i Evropa, buvljarindoj pesko trajo ki Evropa, buvleder džaindoj ko regionora odoborom dur ki upruni rig sar so si i Finska

Te analizirinen pes e resursija (te phenas e mitora, legende, thaj e paramisa kotar e personalno trajo) e naratorija kotar e psihološko thaj sociološko dikhibe, trubuj te dikhen thaj e političko paramisengo aspekto, specijalno khana si inspririme kotar e phari vrama kotar nesave trajora, thaj si čhuvde andre ko realiteto (Bacchilega 1997). Gasavi analiza si adekvatno buteder thaj kote šaj te dikhen pes e droma korkorutno prezentiribe sar strategija mamuj e na jekhipe savi so nakljas i komuniteta.

E postkolonijalno resljaripe sikavela amenge na numa i hetegorenost maškar e Roma, numa sikavel kaj si vi aver dukavde kovle grupe ko filmora, sar so si e džuvlja, kolen isi limitirimo resljaribe ki luma kotar e konvencioanlno kinematografije thaj butivar si sikavde trujal stereotipno rolje. Te phenas, kaj trubuj te dikhas i intersekcionalno resarin ko Szécsiskoro hramovibe kote so e heroija si majbut e džuvlja ki olengeri tradicionalno rolja ko romane familije, sar so si e kheresko butikheribe thaj leibe sama pe sa e džengi familija (Békési 2010).

Animirimi realiteto

O Paul Wells, khon buvleste hramosarda animirime filmengi teorija sar artistikani forma ko peske lilesko »Animacijako Haljovibe« (2013) motovel:

»[Ko] Cartoon [drabar ›animirimo filmo‹] isi kapaciteto te del pes avri važno džanibe thaj te angažirinel pes teme kotar e socijalno phučimata. Skurto, o animirimo filmo resljarela kapaciteto te redefinirinel o čhačutno motovibethaj e pikture ko khelutno filmo te phenel e manušengi situacija odobor bare autoriteteja thaj resibaja sar ko sako jekh aver filmo.« (Wells 2013, 4)

Vaš e buteder manuša o animirimo filmo si sinomimi kotar e folklorno thaj fantastično paramisa. E producentija thaj e režiserija sar so si o Volt Dizni ko čhačherigeskeri rig thaj o Jiri Trnka vaj pale o Yuri Norstein kpe stungo rig lače dikhle o potencijalo kotar e animirimo filmo te šaj te anen dživdipe ko fantastično, imaginarno, vizionersko vaj pale metaforikake lume save so si upre ki amari fizičko sfera. Dži akana sigate i animacija sine adekvatno te šaj zureder te sikavel i magično thaj o fanstačno kotora katar e khelutne filmora. Kodoleske so o Walt Diznesko ciljo sine te adresirinel pes ki buvleder umal kotar e dikhutne, akala folklorno paramisa so si generalno pindžarde thaj atraktivno sine o perfektno subjekto.

»Len man taro o bala thaj astaren tumen zurale«, phenela i Doja, i Romanimagičhno minijaturno čajori e magično zoraja, »ma daran«. Pal kodo i minijaturno čhajori thaj olakere manuša ujrana divesencar, dži kote te na resen ki phuv so si olengeri destinacija (»Romani phuv«). Akaja phuv si devlesko than pherdo e lače dživinecar thaj barvalipaja, kote so i Romani komuniteta pe agor šaj te trail sar vi e javera manuša, te vazden peske khera, te keren but buti, thaj train pala o zakono.

Pala e biadžikerdi katastrofa e manuša, buteder na haljovena sine pes sigurne, thaj von na sine pakivale buteder kaj iDoja šaj te ažutisarel olen. Odotar, kotar i Dojasine rodindo te legarel olen (sa olengere barvalipaja) dur, von zurales astarena sine pes kotar olakere zurale bala. Vi adava so i Doja džanela sine vsave pharipa ka ovel olen peskere džaibaja kotar e jekh ko aver than, voj perela e Romengi mangin, thaj ujrala olencar o rezultato adalestar si akana olengero piribe trujal e sasti luma.

»Doja, i Gypsy magičhno minijaturno čhaj« si but lačho filmo. Amen sam čhuvde ko mitologijaki luma thaj angleder i paramis te crdel – si buvle thaj intezivno kolorija, rigora folklorne motivencar kola so kherena o realno konflikto ko nekoborom sekunde, thaj instiktivno amen džanaj kote sijam: ko fantastično paramisa pe imaginacijako umal. Ki jekh vrama sar thaj ko javera folklorno paramisa, »i Doja, i Gypsy minijaturno čhajori« metaforično legarela o phučhipena kola si bud važno ko kolektivno gindo thaj ki historija.

Buteder, »Doja, i Gypsy magičhno minijaturno čhajori« si than kote so i tradicija pe paramisengo motovibe, savi si but važno vaš e Romani komuniteta resljarela pes e moderno žanreja ko animirime filmora – paramisa kasko ciljo si te sikaven haljovibe pe olengero identiteto thaj avipe, kerindoj zureder e grupako gindo thaj i kohezija (Sampson 1964).

»Doja, i magično minijaturno čhajori« sine kerdi ko Kecskeméti Animaribasko Studio kote so e »Ungirkane Romane paramisa«, si serijalo sikavdo kotar e themeski nacionalno televizija, kerdi angleder 30 berš.8 E serije »Ungirkane Romane paramisa« sine kerde upral e funda pe etnografikano rodipe thaj avtentično folklorno muzika, čhuvindoj andre folklorno ornamento ko grafičko stilo (Orosz 2017).

O režiserka i, Mária Horváth savi lija than ki produkcija ki vrama kotar e socijalizmo, iniciringja i serija »Gipsy Paramisa« (Ungro,2015) e dende rezultatija sine lači koperacija. Olakero ciljo sine te anel e tradicionalno Romane paramisa pe »konvencionalno« televizije, pakjavindoj kaj ka oven kidijal lačhe lende kotar e generalno javutnipe sar so sine e »Ungirkane Romane paramisa«.

  • Teréz Orsós | Film still from GYPSY TALES: DOJA | fotografija kerdini ki produkcija | Ungriko | 2015 | fil_00677 Rights held by: Mária Horváth | Licensed by: Kecskemétfilm Ltd. | Licensed under: Rights of Use | Provided by: Kecskemétfilm Ltd. (Kecskemét/Hungary)
  • Teréz Orsós | Film still from GYPSY TALES: DOJA | fotografija kerdini ki produkcija | Ungriko | 2015 | fil_00678 Rights held by: Mária Horváth | Licensed by: Kecskemétfilm Ltd. | Licensed under: Rights of Use | Provided by: Kecskemétfilm Ltd. (Kecskemét/Hungary)
  • Teréz Orsós | Film still from GYPSY TALES: DOJA | fotografija kerdini ki produkcija | Ungriko | 2015 | fil_00679 Rights held by: Mária Horváth | Licensed by: Kecskemétfilm Ltd. | Licensed under: Rights of Use | Provided by: Kecskemétfilm Ltd. (Kecskemét/Hungary)
  • Teréz Orsós | Film still from GYPSY TALES: DOJA | fotografija kerdini ki produkcija | Ungriko | 2015 | fil_00676 Rights held by: Mária Horváth | Licensed by: Kecskemétfilm Ltd. | Licensed under: Rights of Use | Provided by: Kecskemétfilm Ltd. (Kecskemét/Hungary)
  • Teréz Orsós | Film still from GYPSY TALES: DOJA | fotografija kerdini ki produkcija | Ungriko | 2015 | fil_00680 Rights held by: Mária Horváth | Licensed by: Kecskemétfilm Ltd. | Licensed under: Rights of Use | Provided by: Kecskemétfilm Ltd. (Kecskemét/Hungary)
  • Teréz Orsós | Film still from GYPSY TALES: DOJA | fotografija kerdini ki produkcija | Ungriko | 2015 | fil_00675 Rights held by: Mária Horváth | Licensed by: Kecskemétfilm Ltd. | Licensed under: Rights of Use | Provided by: Kecskemétfilm Ltd. (Kecskemét/Hungary)

I vizuelno čhib ko »Gipsy Pharamisa« si bazirimo pe impresivno koloritno pikure kotar o Romano piktori, Teréz Orsós, kova dija bari kontribucija kolencar lije than pe buteder Festivalora vaš e animirime serije.9 Buteder, e karakterija si uravde ko uravimata dizajnirime kotar e lačho pindžardi dizajnerka i, Erika Varga, so kerdas o Romano Dizajnesko Studio, i muzika si kerdi kotar e Parno Graszt, Romani grupa kotar o Ungro. E lende inicijativaja kotar e »Gipsy Paramisa« ko filmo si paše panle e kulturake Romane tradicijaja thaj e moderno ilustraciencar.

I introdukcija (»Paramisa kotar e Endless Drumo«) kotar e »Mire Bala Kale Hin« (Finlanda,2002) kerdi kotar e Lillqvist si mixsirimo tehnikano filmo e kuklencar thaj animirime elementoncar: I mami thaj o papo (sar vi olengeri čhajori ki familija) si e kukle; e animacije dena deskripcija pe Romengo piriba lokore stileja e metaforične rigorenca kola si animirime trujal e phurane mape. Vi adava so i mami heminela i realitetake kotora e skurto fikcijakere anegdotencar, akaja paramisi vaš e Romengero avipen mujil sar i čhačhutni paramisi buteder paše džo ki »Doja, i magično minijaturno čhajori«. »Paramisa kotar e Endless Drumo« save so šaj te dikhen pes sar egzamplo vaš e historisko paramisengo mothovibe kolende so naj historično čhačhiba si bizi mitološko nivelo.

»Gilja kotar e Gallows« (Finlanda, 2001-2003) si javer animacija savi si kotor katar e »Mire Bala Kale Hin«, bazirimi upral e Finlandako folklorno paramisi. I paramisi džangavela memorija pe vrama khana e Roma sine brutalno dukavde – ki paramisi phenela pes vaš o zakono, savo so dela sine hakaj e Findlandengere gavutnenge te čhiven muvlaven e šeleja ki men save te si Romeske kolencar si ko konflikto. E kuklengi animacija sikavela e Romengo maribe mamuj akava zakono, sar von nakavde sa o pharipa numa soskee Romengi kultura si barvali, specijalno olengeri magičhno muzika. »E Gilja kotar e Gallows« motovena jekh kali paramisi savi si javerčhande kotar e realitetsko našibe, kerdi si ko Dizni – sar so e Paramisa generalno kherena pikture thaj metafore kola so legarena e realiteteja e istorijaja socijalno akharibaja, moralo thaj e čhačutne važno buča. E so duj serisko animacije si kuklenge animacije kola si lačhe profesionalno kerde.

Katariina Lillqvist | Song of the Gallows | Fiction | Findlanda | 2001 - 2003 | fil_00326 Rights held by: Katariina Lillqvist | Licensed by: Film Cooperative Camera Cagliostro | Licensed under: Rights of Use | Provided by: Film Cooperative Camera Cagliostro (Tampere/Finland)

I Katariina Lillqvist kerdas perfektno olakeri profesija ko lačhe pindžardo Studio kotar e Jiří Trnka Prgate. Akala nakavde edukacijakere berša dije olake intelekualno thaj tehničko funda vaš olakero avutno rekordiripe/snimibe/ pe kuklake animirime filmora. Čhuvindoj andre olakere kotora ko serijalo »Mire Bala Kale Hin« si inspiracija kotar e kuklengo kheriba thaj i kuklengi animacija ki Centralno Europa, kote so si dendo baro respekto pe kuklengo Teatro, i phurani tradicija vi adadžives sar so sine thaj angleder e režimesko pharuvibe.

I Trnka sine lače prepindžardo reprezentanto ki kuklengi animacija ko 50 thaj 60 –to šelberšipe ki Čehoslovakia. Von kerde popularno i tehnika pe Stop animacija ko regiono thaj dureder. Kerindoj rezime pe Czechisko majstorsko animacijake instrumentija, Sadoul thaj o Morris citiringje e Trnka: »E kuklenge filmora si čhačhe bilimitirime: von šaj te mothoven pes korkori precizno majbare zoraja khana o realističhno mujipe ki kinematografijaki piktura i imaginacija butivar arakhela pes ko opstrukcije kola so našti te nakaven pes.« (1972, 255–56).

O stilsko mujengero lokipa ki animacija, e mujengo mujalipe anela pes dži ko minimum, mukhela ko dikhutne but than vaš oleskero/ olakeri persnolano projekcija. Čhačhes koborm o muj si lokeder odoborom buteder manuša šaj te oven prezentirime – akava si kodo so ko animirimo filmo dela nalimitirimo potencijalo vaš e proekcija thaj identifikacija.

Dži kote ko »Gilja kotar oGallows«, sikavela kaj e Roma si žertve kola so nakavena pesko socijalno statusi sar došalipe kotar olengere jekhutne kvalitetija thaj talentija, i »Doja, Gipsy magično minijaturno čhajori« sikavela kaj e Roma si autonomno, korkorutne manuša thaj lena i obligacija ko olengere vasta vaš pesko trajo. Sar so o Eszter Lázár hramosarda ko olakero sinopsiso: »[a]kala paramisa šaj te aven javerte interpretirime trujal simboličhno drabaribe thaj sikavde ki paši vrama. Vi adava so sa akala motoviba vaš e akanutni paši situacija, i prezentacija pe korkorutni zor si o glavno ciljo.«

Ko nakle bišh berša, e animirime filmora crdije lačhe te roden e teme kotar i »realno luma«. E lungo fimengo došalipaja sar o »Persepolis« (Marjane Satrapi/Vincent Paronnaud, Franca/USA, 2007) thaj o »Valco e Bašereja« (Ari Folman, Israel/Njamco/Franca, 2008), e animirime filmora naj numa lačhe čhuvde numa von reflektirinena o realno trajo, o realiteto thaj e čhačhutne paramisa, resena dži ki buvleder publika thaj si lačhe dikhle thaj resljarde olendar.

E instrumentija vaš e rekonstrukcija si majadekvatno ko proektija vaš e participacija kolengo fokuso si pe animacijako proceso kerdi e čhavorenge panle e paramisencar kotar e realno trajo. Akale komunitetake proektija avile kotor katar e khetanipaske memorije trujal o proceso pe khetanutni kerdi animacija. O fokuso na trubuj odoborom te ovel pe estetikako kvaliteto pe stop-mocijengi animacija, numa buteder pe kreativno proceso soske o butikheriba e khetanutne memorijencar si buteder važno. Gasavo animacijako tipo si odori kote so irinela pes o performativno akto kotar e paramisengo motoviba: kidijal vakerdi paramisi dela pes e publikake ehoja kotar e gestora thaj animirime filmongi rekonstrukcija.

Te phenas, džuvli naratorka ko »Gypsy Droma« (UK,2010) si i Laurel, phureder rajoni kotar e Shirenewton, ko Gypsy thaj Pirutno ko Cardiff, Wales, UK, akharela korkori pes pe olakere memorije kotar e tikniba dži akana. E chavora ki komuniteta čitrisaren/crtinena/ pikture kotar e olakeri trajeski paramisi sar voj so mothovela kerena rekonstrukcija pe akava personalno motovibe, kerindoj stop-mocijengi animacija.10 I Laurel glavno bazirinela pes pe olakeri personalno historija, vaš e olakere familijake džuvlikane džene, specijalno pe olakeri daj, motovela sine e džuvlengere rolje ki familija thaj anglal i romani komuniteta. Thaj vi e »Gypsengi Thagarni« (dela irisaribe pe 100 beršengi phuri rajoni katar e Cardiff) sikavela pes ko skurto filmo sar animirimi hramomi figura.

I Ungriko Katalin Macskássy kerdas skurto animirimo dokumentraco ko 1976-to simularno rekonstrukcijake metodeja, anaveja »Nekem az élet teccik nagyon« (Me but mangava o trajo, Ungro, 1976). Ko akava čhavorikano dokumentarno filmo kotar e tikno gav ko Ungresko teluno rig ulavena pes e paramisa pangle olengere phare dživdipaskere kondicijencar, paramisa vaš olengere familije thaj vaš i relacija maškar e themutne Roma thaj na Roma ko gav, e dikhutnenge sikavena sar von kerena imaginacija pe olengero avutnipa.11

O animirimo filmo šaj te džal odori kote so i kamera našti – ko nekanutnipe, pe garavde thana, andre ko manušesko šero ko oleskero gindo. Sar so o Orosz hramosarda, »Specijalno ki akaja filmsko tehnika si odova so o filmsko timo sar so si e avtorija thaj e ilustaratora, si protagonistora korkori ko filmo. Ko pikture kerde kotar e čhave amen šunas varekana e na realno numa asaibaske thaj dukaviske paramisa.« (Orosz 2017).

Ko palune minutora kotar e filmo amen dikhas e čhavoren khana čitrisaren:e čhavore phenena jekh lafjori thaj i terni čhajori phenela: »Thaj ko miro trajo,o majlačho thaj majspecijalno momento sine miro leibe than ki akaja animacija«.Amen na džanas so avilas e čhajoraja ko avutnipe numa šaj voj na geli dureder te kerel buti ki filmeski industrija. Olakero motoviba javerte kotar e avera čhavore na sine traumatično sine lošeder. Voj kerela sine diskusija vaš e animacijako kheribe na sar avutni aspiracija, numa sar kotor kotar e nekanutnipe so trubuj te ovel phandavdo, šaj godžaveder vakerindoj o realiteto ko 1970-to šelberšipe ko Ungro.

Pala e štarvadeš berš dureder, e upre vakerde kreativno Romane džuvlja mujin kaj realiziringje e tikne čhajakero suno, kerindoj rekonstrukcija pe olakere mocije dži kote ulavela pes o lošalipa kotar e kreativiteto, džaindoj dureder e buvljaripaja kotar e akala karakterija so si sukcesivno pe filmesko ekrano sar thaj pe internacionalno nivelo.

Kledaripa/Konkluzije

Vi adava upre vakerde filmora kotar o Romano Arxivo anena javereder ciljora thaj produkcisko avipen, von dena vast te dikhel pes sar i konvencionalno but stereotipno percepcija vaš e heroine kotar e magično paramisa kola so si na – pharne šaj te kerel pes e narativno selekcijaja save so si hramosarde thaj motovde kotar e Romane džuvlja. Akala adapcije dena neve interpretacije pe džuvlenge karakterija, deindoj e paramisenge te oven motovde olengere glasosar sar emancipacijaki Forma.

Akala filmora demonistririnen maškarutni relacija kotar e strategije »motovindoj palpale« thaj »kameraja džala pes palpale«. O ciljo si te phenen pes e na jekhutne – dimenzionalno dikhiba pe akala magično paramisa kolende so e džuvlikane karakterija si centralno, akala sikavde filmora trujal kheribe buti pe personalno paramisa vaj deskripcije kotar e khetanutni memorija specijalno e vizuelno elementoncar kreirime kotar e Roamne artistora, dela kerdo šaipe e paramisa hramosarde kotar e džuvlja te anel pes kontra – imaginacija pe Roma. Odotar, akaja strategija sikavela pes sar barvali vaš dekonstruiribe pe klasično paramisa save so crdena biadžikerde resarina kotar e džuvlja.

Perdo, trujal o dikhibe pe animirime filmora kana kedijas pes i familija khetane e čhavorencar sar glavno (thaj majsenzitivno) publika, amen trubuj te prepindžaras o potencijalo kotar e animirime filmora sar kotor katar o moderno kinematografikani luma, kote so javereder filmsko thaj artistikane čhibja si specijalno kombinirime.