About

Rodipe

History of the Project

Ideja

I RomArchive, Romengi digitalno arhiva, kerel e artura thaj e minoritetengere kulture te oven dikhline, sikavindoj olengi kontribucija ande Europutni kulturaki historija. Trujal e narativija vakerdine korkore Rromendar, i RomArchive kerel jekh lačho džanlipasko haing dži pe savo šaj te resel pes inbternacionalno pe internet, thaj faktencar marel pes mamuj e stereotipura thaj prejudicije.

I idea vaš i RomArchive si bazirimi upral intenzivno rodipa thaj but intervju save so i Franziska Sauerbrey thaj i Isabel Raabe kerde artistoncar, kuratorencar, aktivistoncar thaj akademikoncar kadale minoritetostar trujal sasti Europe. Te krel pes kodo, ažutisardas i German Federal Cultural Foundation. Pala but konverzacije Romencar, šaj sas te arakhel pes kaj trubuj te kerel pes jekh internacionalno than pe internet so ka kerel te oven dikhline e Romengere culture thaj historije – so sasa o majlačho dromvaš maripe mamuj e tstereotipura thaj prejudicije – kontra historijencar vakerdine e Romendar.

Dži akak, e Roma naj sas kadal save so phenenas savo imažo vaš lende ka cirkulirinel maškar e manuša. Pe lengo than, maškar e mažoritetongere thema, dominirinenas e šeleberšipaskere clichés, karakterizirime fascinacijasar thaj bimangipasar. Naj but pozitivno imažura vaj vuže informacijengire hainga vaš e Romengere culture thaj aktuelno socijalno Romengere realitetura. Pe agorengo agor, o crdipe pe rig/ekskluzija, thaj o bimangipe sikavena pes vi kodolesar so e vaveripe Romengere kulturendar vi dureder si ignoririme katar e Europutne kulturakere institucije.

Ande RomArchive projekto džalas pes pala o principo “Legaripe Romendar”: e Roma sas hemime pe sa e poyicije kote so kerenas pes deciyije thaj diyajnirinelas pes o Archive. Kadala involvirime ano projekto pe diferentno bučarne grupe – trujal 150 manuša kotar buteder sar 15 thema saste Europatar – kerdine globalno drakhin/netvorko katar e kulturajere akterura, džangle manuša thaj aktivistura, maškar lende majbut katar kodo minoriteto.

Arakhindoj pes te diskutirinen vaš e butja so ka avel andre ano RomArchive, e projektoski grupa kotar 40 manuša, leindoj kate vi e kuratoron katar e deš Archive-akere sekcije vi e manušen kotar o godideibasko internacionalno bordo, sasa olen responsibiliteta te arakhen e strategijakere legaripena vaš kodo projekto. Pe vrama katar panč beršeski buhljarimaski faza, pe kodola khidipena, kana sikavde pes vavereder interesura, javereder kulturakire identitetura thaj nacionalno karakteristike, diskutuilas pes khetanutno cilo: sar šaj te avel pes dži pe korkorutni-reprezentacija džanindoj sa kodola javeripa/diference? Thaj, sar šaj te keren pes kontra-narativija save ka pheraven e stereotipon save sakana/savaht sikavena pes vi dureder?

Pe agor, i RomArchive avilas dži pe kodo te respektirinen pes sa e javeripa/diverziteto, vakerindoj javereder storije, sikavindoj kaleidoskopo/spektaro katar javereder kulture thaj čhivindoj olen sar jekh integralno kotor e Europutne kulturakere historijatar.

E Kolekcije

Konceptualizirime te akomodirinel kontinuirimo bajrovipe, e Archive-akere kolekcije, sikavena o buhlipe thaj javeripe kotar kulturakere identitetura thaj nacionalno karakteristike, našindoj kodolestar te prezentirinel pes jekh – narealistikani – pktura katar e homogeno ‘Romani kultura’. O barvalo diverziteto/javeripe kotar šelberšipencar phurani artistikani thaj kulturaki produkcija ačhovela dživdi vi adadžives, thaj akak avgunes šaj te dikhel pes thaj te avel pes dži late.

Pala e materijalura publicirime an kodo website, e RomArchive-a isi vi jekh ‘Andruni Archive’ kote so isi vi javer materijalura: dokumentura paše phangle e tematosar thaj vi vizuelno materijalura sar vi sekcija vaš ‘bidajkere thaj bidadeskere materijalura’, vaj javere vorbencar butja kolengi copyright situacija kaj vužes klarificirime. I Andruni Archive si dizajnirimi dureder te bajrovel thaj pe lungi vrama te ovel baro haing savo so arhivirinela thaj katalogizirinela materijalo savo so ka ovel lačho vaš kodola so pe avutni vrama ka keren rodipa. Te avel pes dži pe kodi arhiva trubuj te phenel pes upral so isi e manušen intereso thaj te del pes mangipe ande RomArchive te šaj te aven dži pe kodi arhiva. Rugiv tumen keren kontakto e šerutne instirucijaja.

RomArchive Blog

O blog dokumentirinelas e kuratorengi buči thaj e projektosko buhljaribe thaj bajrovipe. Maškar 2016-to thaj 2018-to berš, sasa publicirime but multimedialno materijalura, buhle reportaže, intervjuora, kontribucije vaš kontraverzno diskusije, esejura thaj javera butja: https://blog.romarchive.eu/

Projektoskere Participantura ande Buhljarimaski Faza (2015-2019)

Kuratorura

Internacionalno kuratorengere timo sasa responsibiliteta vaš o dizajno thaj so ka arakhel pes andre an RomArchive-akere sekcije (link About RomArchive> Curators)

Godideibasko Bordo

O indternacionalno godideibasko bordo dijas vi ažutipe, vi sugestija vaš e kuratora, khetane te formulirinen pes strategikane legaripena vaš o projekto. Ano bordo sasa artistura, učhes educirime manuša thaj aktivistura:

Projektosko Timo

Projektosko Menadžiribe
Isabel Raabe thaj Franziska Sauerbrey

Finasijengo Kontroliribe thaj Kontraktura
Christof Müller

Projektoski Koordinacija
Claudia Engels

Hakaja vaš Permisija
Mirjana Lozančić

Tehnikano Implementiribe
Jürgen Keiper, Felix Endruweit thaj Claudia Relota

Press thaj Komunikacija
Denhart v. Harling

Online Komunikacija
William Billa

Translacije
Michael Baute, Agi Bezeczky, Paul Bowman, Robert Brambeer, Thomas Brovot, Petra Cech, Rosamaria e. Kistic Cisneros, Xhivan Duka, Melitta Depner, Michael Ebmeyer, Christoph Erlenkamp, Christiane Fennesz-Juhasz, Golda Fischer, Claudia Fuchs, Tobias Fürschke, Lorely French, Martin Gális, Lilian-Astrid Geese, Markéta Hajska, Mozes F. Heinschink, Birgit Igla, Angel L. Ivanov, Sarita Jasarova, Nicolás Jiménez González, Inka Jurková, Pavel Kubanik, Katja Kynast, Ronald Lee, Mina Lunzer, Maria Meinel, Anna Kruszelnicke-Mirga, Dominikus Müller, Sophie Perl, Dragan Ristic, Karolína Ryvolová, Peter Šuster, Wilhelm Werthern, Ira Wilhelm, Zatania Estela

Editiribe
Njamcisko: Tina Wessel, Jennifer Sophia-Theodor (Fotografijaki Politika)
Anglikani: Jan Cleave, Golda Fischer (Fotografijaki Politika), Adrian Marsh (Romano Civilno Miskipen), Margaret May, Nicola Morris, Melanie Newton
Romani: Jasarov Sejdo (Khelimos), Ruzdija Sejdoviv (Voices of the Victims), Petra Cech (Literatura), Jan Červenka (Muzika)

Web Design thaj Implementiribe
Bildargumente thaj OpenVideo

Logo
David Weiss (draft)
Mareike Windisch (grafikano keribe)

Legalno Advajzero
Bernd Hoffmeister

Advajzerura

Javera jkehe vramake bučarne

  • Christiane Grün, tehnikani implementacija 10/2015 dži ko 03/2017
  • Sarah Johannsen, studentosko ažutipe
  • Dorothee Kröger, studentosko ažutipe
  • Sarah Kuss
  • Kirsti Renner
  • Gilda Nancy Horvath, online komunikacija 06/2015 dži ko 12/2016
  • Lara Raabe, studentosko ažutipe
  • Marlitt Seeger, studentosko ažutipe
  • Armin Ulm, press thaj komunikacija 06/2015 dži ko 06/2016
  • Andrea Platinská, studentosko ažutipe