O oralno modo taj e oralno tradicija si maj but sar numa ›te mothon pe paramiča‹.

O oralno modo taj e oralno tradicija si maj but sar numa ›te mothon pe paramiča‹, kodja si, vi te ankerdol la kulturaki thaj historijaki memorija katar jek kolektivo: historijake pecimata paj grupa, le trajosko drom kata l’ diverzni prjapapur, le konekcije njamonca; paša sa kodja vi socialni trjabe sar tradicije taj konvencije, e transformacija taj o prenoso kata sićimaske norme thaj kodur, socialni norme taj tabuur, društvoske taj kolektivni strukture, taj vi rolenge modelur. V‘ e edukacija daštil te avel jek desja importantno bući paj rig kataj oralno tradicija, sar o transfero kata kirajimaske receptur, zanatoske veštine vaj źanglimos pa interne krisake trjabe.

Oralno literatura

E oralno literatura, vaj »oralno poezija« vaj »moski literatura« arakhas ande l’ mothoimata, ande l’ paramiča, ande l’ poezijake tekstur, ande l’ balade thaj ande l’ djilja kaj prezentirin pe mothoimasa, djilabajimasa vaj recitativno: univar rodel kodja jeg desja bari godjaki zor aj kodja generacija – generacijate. Jeg fundamentalno diferencija maškar iskirimaski taj oralno tradicijaki literatura si, ke le iskirimasa kataj literatura anel pe thaj zurjarel pe jeg fiksirime literaturaki verzija thaj kodolasa avel thaj smatrol pe kaća specifično verzija sar jeg »norma«. Vorta kodja kerdilo ande l’ thema kaj vobil pe njamcicko: Le narodoske paramiča, tele iskirinde kata le duj Grimmoske phral ando 19to šelutno berš, kerdile jeg norma.

Ande uni sektorur kataj oralno tradicija, po eksemplo kaj recitacija anda l’ svunci lila kata l’ diverzni religije, vaj kaj prezentacije kata l’ herojonge epur, aśel ando maškar e prezentacija kaj anel vorta o originalo thaj kodja mol sar kak kvalitetosko semno: O vorta teksto, kadja sar kaj si ramome, trobul te sićol pe taj trobul te aśel ande godji. Kodo stabiliteto kata paramičake verzija pe maškar-themutni sama das le do investigatorenge, le Anttiske Aarne (de kata 1910) thaj le Stith Thompsonoske (1961) e šansa te formirin jek katalogo kata sa-jek repetitivni paramičake tipur thaj te keren jek numeracija (AaTh- thaj AT-numere). Kodo katalogo teljardja le paramičenca kataj Finska thaj sas anglunes desja centririme pe Evropa. Či le paramiča kata l’ Řom thaj Sinti nas andre. O Hans-Jörg Uther kerdja anda kodja jeg revizija thaj buhljardja o katalogo pe but fjal (ATU-Index 2004).

Kothe, kaj naj musaj te avel e sadržina thaj e formulacija desja egzaktno kana mothol pe jeg paramič, kothe avel le mothoimasko modo jek kreativno literaturako thaj prezentacijako akto. Kodja sas vi o lučajo kata e purani mothoimaski tradicija ande Indija, ande Persija thaj ando osmanicko them: vi le ramome verzije kata l’ bare (religiozni thaj sekularni) indijake kolekcije, sar kaj si kodja e »Pancatantra« (›O lil kata l’ panź lekcije‹) vaj »Shukasaptati« (›O lil le papagajengo‹) služilas le interpretoronge numa sar memorijako ažutimos palaj sardržina kataj bazaki struktura. La indijake thaj perzijake naratorur sas literarni, pismeni školuime profesijalistur kaj źanenas thaj prinźanenas desja laśes e ramome literatura taj von miškinas pe maškar e oralni taj e iskirime literaturake sektorur. Pašaj recitacija kataj iskirime literatura sas v’ e »avtonomno kompozicija« jeg importantno djela (Merkel 2015: 170). Le lektorur sas vi recitatorur thaj vi poetur.

Ande perzijaki thaj osmanoski mothoimaski arta sas e kreativno konfiguracija kataj respektivno varijanta ka l’ prozake priče jek cenime kvalitativno kotor. E mothoimaski arta nas kak iterativno prezentacija kata jek identično forma, nego jeg bazako tipo kerdilo buhljarimasa motivonca, tretmanoske modulenca jek individualno iznenadno trjaba. Pala kaća djela o paramičari trobul, pe jek rig, te źanel jek buhlo taj barvalo paramičengo repertoaro thaj pe aver rig leske si te avel jeg bari barvali fantazijaki zor pala nevi formacija taj pala nevi rekombinacija.

La fantazijaki koncepcija kata fiktivni thaj parcialno magični akcijake linije si vorta kasavi trjaba, kaj dikhel pe ande la evropaki recepcija sar jek fenomeno katar e kontemporarno literatura, savi smatrol kasave narativura sar „nange paramiča“ thaj thol lengo statuso sar literatura vaj sar poezija po puśimos. But źene, kaj čiton literatura, dikhen neve fikcijake trjabe fantasy taj science fiction sar ›naj čači literatura‹ vaj sar ›čisoski literatura‹.

Oralni narativoske tradicije ka l’ Řom taj ka l’ Sinti

Ande oralno tradicija šaj arakhas sako fjalo kata manušenge trajoske sektorur: grupengi historija vaj individualno historija, trajoske pecimata, socialni strukture, religiozni thaj moralni imaginacije, familijake konfliktur thaj utopije. E oralno narativoski tradicija formirsardja šelutne beršenca bute Řomengo thaj Sintonengo trajo.

Priče taj paramiča prezentirime ande peski řomani śib sas jek specifično oralno tradicijaki artaki forma źi ka uni decenije palpale, vi te egzistirilas (specifično ande lole, komunistički thema po Balkano thaj ande l’ delmultune ›istočni blokoske thema‹) parcialno jek desja źuvindo literarno aktiviteto kata l’ Řom t ande respektivno themeski śib.

Ande le 1970-utne berš sas ande uni Prahake řomane familije inke źuvindi tradicija te mothon rjaćanca paramiči pe peski řomani śib (Hübschmannová 1983).

Vi ande l’ familije kata l’ turkijake Sepečides mothonas le Řom paramiča ande l’ gava krujal o foro Izmir, inke ande l’ 1980-utne berš, kana maladjonas vaj kana khuvenas kožnice. Źene kaj bijandile pe anglune decenije pala dujto ljumako marimos mothon, ke von barile inke ekskluzivno pe oralno tradicija.

O Dragan Jevremović, Kalderaš kaj barilo ande Srbija, mothol, ke ande leski řomaji komuna xasajli e oralno tradicija sar slobodno vrjamaki razonoda, kana avili la televizijaki vrjama (Fennesz-Juhasz et al. 2012: 398-399).

Le narativosko modo sas limitrime pe numa śavořikaji sfera ande bute evropake themende, de ande but řomaja komune nas kadja, anda kodja si thaj sas e oralno literatura ande lende maj but cenime. Ka but Řomenge thaj Sintonge grupe buhlilo la vrjamasa o inventaro kata oralni priče thaj paramiča lenge kontaktosa la evropaka thaj levantaka narodoska literaturasa.

Vi te našti mothol pe precizno, so-j kata savo partikularno them ande Řomengi thaj Sintongi oralno tradicija, pale sikadjol, ke paša la indijako literarno mangin arakhas źi adjes ande řomani oralno literatura de dulmut bisterdi evropaki thaj jugo-zapadno azijaki narodno literatura. Ande le Lovarenge paramiča arakhas xasarde anava thaj figure anda ungroski narodno poezija thaj vi ka l’ Servika Řom andaj Slovakija thaj anda Čexo.

Herojenge epe thaj purane balade (Link) kata le Balkanoske thema prezentirisarde vorbasa thaj djilenca źi pe paluni vrjama reprezentantur kata Arliski dijalektur (external Link).

E oralno poezija dokumentiril pe na numa ande l’ magijake paramiča (1, 2, 3, 4), nego vi ande l’ pherjasutne paramiča Schwänke, ande l’ instruktivni thaj daktični priče (parabole, ande l’ basne thaj fabule, ande erotični priče, ande pecimaske paramiča thaj mulenge paramiča, ande mulenge than vampirenge priče, thaj vi ande l’ phenimata thaj ande l’ djilja.

Jek oralno priča reflektiril e individualno dikcija kata jek partikularno źeno, savo mothol e priča, voj reflektiril le źenesko źanglipe, leski momentalno publika thaj vi leski djeseski kondicija. Jeg klaro egzemplo si e paramiča pa o princo Kokalo, savi si specifično adaptirime pala terne školake śavořa.

Ande but kazur mon priče sar ›čače‹ pe sama kata ›čačikane‹. Kodja či značil kaj si le ›realni‹, nego von prezentirin jeg efektivno thaj čačikani evidencija, jeg godjaver trajimasko principo (dikh [»O phabardo mandro«, jek eksperijansa vaj jek konfirmacije kata paćamaske trjabe.

Xoxaimaske paramiča sas desja frekventirime specifično ande osmanicko oralno mothoimaski tradicija thaj trobunas te sikaven le manušeski fantasija pe sa maj but apsurdni akcijake modura. Vorta kontrarno pe kodja, kadja mothol amenge la Srbijako Kalderaš o Dragan Jevremović, kamle le naratorur kata leski grupa te mothon (so mjazol sja maj paćamasko) xatam čače pecimata, kaj si čačimasa desja fiktivni, haj kodolasa kamle khelindos te angeren kodolen kon ašunen po xoxamno drom (dikh po eksemplo »Jeg xoxaimaski paramič«.

Lirikaki poezija arakhas pe jeg rig ande l’ dialogur kata l’ lundji paramiča, save aven prezentirime djilabaime versonca, stixonca thaj pe aver rig arakhas lirijaki poezija ande l’ phenimata kata uni Sepečidenge familije kaj trajin adjes ando foro Izmir. Katar e Fatma Heinschink ašundjam thaj sićilam ke ande l‘ gava trujal o foro Izmir sas maškar le terne Řomnja tradicija, kana kerenas bući vaj kana maladjonas maškar peste, te recitirin poezijake mothoimata pa penge haćarimata thaj pa penge kamimaske dukha. Lengo modelo arakhenas ande xoraxni tradicija thaj ande xoraxani śib. De maj palal prezentirinas kadal poezijake mothoimata vi pe pengi řomani śib.

Stilo thaj kreativiteto

Le maj but kata l’ katka dokumentirime performacije paj oralno mothovimaski arta kata l’ Řom thaj Sinti si po modo kata kreativno, poezikako mothoimos, independentno kata savi grupa vaj kata savo them o naratori avel. Kodja či značil ke o stilo le mothoimasko avelas jek: Dolenski Řoma kata e južno Slovenija, kaj trajinas ande ‘k cikni romani mahala, malavenas, ke ande lengi komuna naj čisoski tradicija te mothon pe priče. Independentno kodolestar mothonas sa kodja vi lenge njamur, save ande 1940-utne berš mekle e Slovenija thaj nakhle-tar ande Italija.

Le ungrosko Řom János Berki mothodja peske priče sja maj but doslovno (vorba-vorbate) thaj bi pařuglimasko thaj či na kamlja varekon te aśavel les (Görög et al. 1985). Ipak, generalno e oralno literatura ande duj fjal desja si formirime pe dialogosko modo: Pe jeg rig arakhas ka l’ prezentirime priče butivar maj lungi dialogur kata l’ protagonistur, lenge mothoimata si diferencirime pe hangoski thaj stiloski sama. Pe aver rig egzistiril vi maškar o paramičari thaj maškar leski publika jek permanentno biverbalno komunikacija thaj reakcija jek avresa haj pe varesavi sama formiril kodja o senso taj e dikcija kata o narativo ande partikularno konteksto. Maškar laśe amala šaj te anel jek prinźandi paramič jeg dialogo maškar o paramičari taj maškar leski publika, sar kaj arakhas kodja po egzemplo ka o Guszti Szendrei »I čori ketana«.

Ka o slobodno poezijako narativo arakhas maj xanci varijante ande parabole taj alegorije sar kaj si kodja ka l’ magični paramiča, ke lende butivar naj klaro pe savo prinźando ATU-indeksosko tipo peren, ke von-i direktni kompozicije katar o naratori. Vi ka l’ balade, ka l’ djilja thaj ka l’ herojenge djilja šaj te pařuglol pe e performacija pe individualno sama, prilagodime thaj adaptirime la performacijake situacijake thaj la publikake.

Uni strukturalni diferencije pe pričengi stuktura šaj arakhas: E performacija kata l’ maj importantni performacijake dialogur kata jek prozako teksto ande djilabaime stixoski forma (po eksemplo Arzu taj Kamber) si jek demultuno orijentalno stilosko elemento kata profesionalni orijentalni paramičarja. Le xoraxaja (osmanur) ande kodo elemento ande balkanoske thema haj kotar areslo maj dur karing o nordo.

Ramoske priče, po egzemplo »O drugari«, vaj o ašundo paramičengo kidimos 1001 ratja si jek puraji indijaki ›invencija‹. E ideja sas, te diferentni biphangle paramiča phanden pe strukturime kethane. Pa perzijake thaj osmanicka droma aresle von źi kaj Evropa.

Ka poezijako mothoimos la śibaki zor katar o naratori si jek važno thaj importantno trjaba, kaj performacija vorba pa vorbate, katar standardisirime verzije pale, kam avel la memorijaki zor maj importantno thaj na la individualno formulacijaki zor. Prahake řomaja familije malavenas butivar ande l’ diskusije lenca, ke pala lende sas jeg laśo malado mothoimasko modo jeg desja baro mandžin (Hübschmannová 1983; 1996; 2015). Ande l’ paramiča musaj sas te aven malade, čačikane mothoimata, kodola aźukerelas e publika kata jeg laśo paramičari. Vi ande l’ paramiča kata l’ srbijake Kalderaša sas formulacije pherde malade metaforura jeg importantno djela.

Naratorja/naratorke thaj narativoske situacije

O oralno modo ka l’ Řom thaj ka l’ Sinti naj (nas) les kak generalno visiblo modelo, ali generalno si (sas) o oralno modo jeg djela kata biprofesionalni naratorja. Membrur kata diverzni komune anda diferentni thema mothon, kaj lenge pomane vaj mulenge slave sas vi jekh ›publikaki‹ prilika te mothon pe časonca pecimata thaj priče kana kidisajle njamura thaj prinźande źene ando kher le mule źenesko thaj barem antrego jeg rjat ankerenas o pomana/verestaši. Numa paša sja kodja sas e preferencija pala partikularni naratorja desja variantno thaj grupa-grupatar thaj vi familija-familijatar diferentno.

Ande demultuji Čexoslovakija trajisarde ande uni komune specifični paćivale thaj cenime Řom, save źanenas sar laśe naratorja, te kiden krujal peste jeg buhli publika (Hübschmannova 1996). O respekto karing o naratori sikadilo la publikaka disciplinasa, te na śinavel le naratoski vorba, te aśen mirni thaj te thon kan.

Le ungrosko Řom, o Mihály Rostás mothol ande l’ 1980-utne berš, ke ande lesko gav ando severno-istočno Ungro le Řom kerde pomana/verestaši duj saste rjata thaj kothe vorbinas pa svako fjalo. Numa sas vi pe kaća sama kak limito: Bilaźavne thaj pherjasutne priče či mothonas pe (Grabócz & Kovalcsik 1988). Ande familjake thaj amalenge krugura ankerdile butivar zurale diskusije ka l’ paramičake kidimata vi la publikasa – vorta ando kontrasto pe hatam ›publikake‹ kidimata kata l’ [Servika Řom: link_intern Glossar/Servika Roma], kaj sas jeg desja bimaladi trjaba, te śinel varekon le naratoroski vorba.

Kata l’ srbijake Kalderaš źanas, kana nas len bući te keren thaj sas len slobodno vrjama atunči bešenas le familije svako djes irjate pe ‘k than thaj mothonas paramiča thaj priče. Von źanenas, kon sas le maj laśe paramičarja ande l’familije thaj ceninas lengi fantazijaki thaj imaginacijaki zor. Řomnja nas prja but maškar le paramičarja, le źuvlja sas maj but pe śavořengi sama.

Ande l’aver řomaja komune, ka vuni Arlije ande Srbija, Makedonija vaj Kosova thaj vi ka l’ Sepečides krujal o foro Izmir mothonas vi le Řom thaj vi le Řomnja paramiča thaj priče; e terni generacija šaj ašunelas sja kodola trjabe peske njamondar vi muršendar thaj vi źuvljandar. Lengi zanatoski bući khere dja len butivar e šansa te bešen khere kethane, te keren pengi bući te den svato thaj te mothon paše paramiča.

Dokumentacija

E oralno literatura kata l’ řomaja naratorja thaj naratorke dokumentirisajli pe maj bari dimenzija de katar o maškar kata l’ 1950-utne berš. De katar kodja vrjama sas pe dispozicija transportabli magnetofonur kaj lenas elektrija kata l’ baterije. Vi le Řom kerenas dokumentacije. Kadja po egzemplo o poeto Károly Bari kidja decenijenca oralni dokumentur thaj pe kadja sama kerdili jeg kuč thaj buhli dokumentacija. Vuni transkriptur latar si dine avri (Bari 1990; 2013).

Numa kata či jeg dokumentacija tromas te phenas kaj kompletno la. Vi te alon maj but le naratorja thaj naratorke kodja so kam prezentirina ande ‘k specifično situacija la publikake thaj so kam dokumentirina persistentno pe ‘k audiosko vaj videosko snimko. V‘ o snimimasko fakto ka formiril e naratoroski decizija, so te mothol. Kadja po egzemplo anel jeg naratori e decizija te na mothol erotični vaj ›bilaźavne‹ priče kana źanel kaj leske priče kam aven snimome.

Maj anglal, kana inke nas razvihime magnetofonur, sas o standardo te ramol pe kata e oralno diktato le naratorosko , vaj andaj godji. Kodja aba našti sikavel la śibako realiteto kata mothoimasko proceso. E avtentično mothoimaski situacija vaj la śibaki dikcija pe kodja sama naj registririme. Te sikadol le mothoimasko proceso, la śibako mothoimasko ritmo thaj e intonacija, pala sja kodja trobul te avel barem jek audiosko rekordingo, de numa jek videosko rekordingo sikavel v’ e mimika thaj v’ e gestikulacija kata naratori.

Feri le audioske rekordingur pe originalno śib si sigurni dokumentur pala kodja, so si transkribirime thaj prevedime ande ek ramome edicija. Jeg egzemplo pala kodja si le ekstensivni snimke kata o Mozes F. Heinschink kaj si arxivirime ando Phonogrammarchiv der Österreichischen Akademie der Wissenschaften. Jeg kotor kodole snimkondar avri si transkribirime taj editirime ando Drava Verlag ando Klagenfurt (Avstrija).

Kataj bari edicija, kidime Řomenge paramičendar ande maj but knjige kata Mode & Hübschmannová (1983-1985) le originalni snimke egzistirin numa parcialno.

Le paramičenge kidimata (naj publicirime pe originalno śib) kata 19to thaj 20to šelutno berš, pe egzemplo kata o Heinrich Wlislocki, o Walter Aichele vaj o Martin Block naj von čisoske sigurni xainga vaj dokumentacije oralnona literaturatar – bi te na dikhas le desja bimalade, bilonde komentarur kata l’ kolektorja pa l’ avtorur (Renner 1992: 177ff; Solms 2007: 139f; Krausnick & Strauß 2008: 57,122).

Ka l’ audioske snimke pale butivar o čořo texničko kvaliteto vaj la interferencijake zvukur (balvalake zvukur, zvukur krujal) si limitoske faktorur. Anda kodja si v’ o kvaliteto le snimosko jek kriterija pala maladi prezentacija. Le katka prezentirime snimke anda kodja si numa jek cikno sektoro kata jek demultuno kulturako mandjin kaj si maj kuč nego so daštil te sikadjol.

Rights held by: Petra Cech (text) — Mozes F. Heinschink (translation) | Licensed by: Petra Cech (text) — Mozes F. Heinschink (translation) | Licensed under: CC-BY-NC 3.0 Germany | Provided by: RomArchive