Thema & regionur

Rodipe

Gunilla Lundgren

Romani literatura ano Švedo

Ane maj purane švedicki knjige e Roma sesa prezentirime bute predrasudenca. Jek importantno paruvipe avilo 1963, kana i romani pisarka thaj aktivistka, i Katarina Taikon publicirisarda piri angluni knjiga „Zigenerska“. Po angluno drom, gaja knjiga opisil e Romengo trajo ano Švedo katar i andralutni perspektiva e grupaći. Maj palal i Katarina Taikon anda decizija, te ramol e čhavorendje, ke voj gindisarda, godo bi avela o maj lačho drom te marel-pe kontra e predrasude. 1969 iklisti laći angluni autobiografijaći knijga: i Katitzi, thaj katar 1969 dži ka 1980 voj ramosarda dešutrin aver lila, sae sesa but uspešni thaj štampuin pe vadže ane neve edicije.

Björn Langhammer | Portrait of Katarina Taikon | fotografija | Švedo | fil_00720 Rights held by: Björn Langhammer | Licensed by: Birgitta Langhammer — Anna Sigurðardóttir Langhammer | Licensed under: CC-BY-NC 4.0 International | Provided by: Birgitta Langhammer – Private Archive

E Katarina Taikon (Katharina Maria Taikon, Katarina Taikon-Langhammer, 1932–1995) sas jek Kaldêrašica thaj e phen katar e Rosa Taikon, kaj kêrelas …

Ni šaj dosta malavel-pe i importanca katar i Katarina Taikon, iako ano Švedo akana vi si aver romane autorura thaj autorke. De katar 2010 egzistiril vi jek romani štampa, o ERG-Förlag, kaj o knjigako redaktoro, o Fred Taikon, publiciril knjige andar Romane teme. Ano Švedo trajin but romane autorura thaj autorke, sae ramosaren ane diverzni dialektura:

1973 i Monica Caldaras ramosarda piri angluni knjiga „Jävla Zigenarunge“ ['Proklecime cigansko čhavo'], jek autobiografija. 1983 voj publicirisarda „Zigenarmor berättar“ ['Jek romani dej pričil'], jek kolekcija tradicionalnone romane pričenca pe švedicko čhib thaj romanes, sae voj ramosarda khetane e Draganosa Caldaras, ilustririme katar o Håkan Bull.

2010 i Ramona Taikon Melker producirisarda khetane e fotograficasa, e Annasa Eriksson, e knjiga „Marie-Claude – Jekh Romani šej / Marie-Claude – en romsk tjej“, jek fotondji knjiga pe romani thaj švedicko čhib. Ano breš 2015 iklisti laći dujto knjiga e titulosa „Adrianas val“ ['O alosaripe katar i Adriana'], saji javil e evolucija jećhe terne romane čhejaći, katar tinejdžerica dži ka čhej bari.

Ano breš 2004, o Armas Lind, jek finlandoso Rom sao trajil ano Švedo, publicirisarda piri autobiografija „Caleb“.

„Min mor, fånge Z.- 4517“ ('Miri dej, i phangli Z.- 4517'), ramome 1996 katar i Berith Kallander, si o narativo katar o dukhako drom pire dejako an dujto svetoso maripe.

2002 o Mikael Demetri thaj i Angelina Dimiter Taikon publicirisarde „Pay źuvindó. Romané sityarimáta haj divánóri – Romska ordspråk och talesätt“.

„Maritza & Sebastian“ (2015) katar o Domino Kai si jek priča pala jek švedicko-finlandosi familija katar e Kalé. E knjiga inkludil tekstura pe Kaléndji čhib, sar vi pe finlandosi thaj švedicko čhib.

Ane kooperacija katar o Domino Kai thaj e fotografo Anders Ryman, iklisti ano breš 2015, e knjiga „Romska röster“ ('Glasura e Romendje'). Uni Roma katar diferentni grupe ano Švedo mothon andar piro trajo thaj andar pire sune.

O Hans Caldaras, jek ašundo romano djilabajitori, publicirisarda 2002 piri autobiografija „I betraktarens ögon“ ['Ane jakh e posmatračosi']. E knjiga sasa jek neposredno uspexo thaj iklisti palem ano breš 2015.

Ano breš 2013 iklisti i priča „5768 visningar på YouTube“ ['5768 vizite ane YouTube'] katar o Ralf Novák-Rosengren thaj i Anita Santesson, thaj dobisarda nagrade. I priča mothovel katar i Rosita, jekh terni čhej, jekha familjatar katar e Traveller, saji dikhel suno te avel artistka.

Jek aver phirutno Rom katar o Švedo si o Bennie Åkerfeldt, jek autoro, pedagogo thaj paramičari. Pire performacijasa „Resandeblod“ ['Phirimaso rat'] vov tradel prdal o Švedo thaj Norvego. Džika o breš 2017 o Benny ramosarda 16 knjige, po eksemplo ano breš 2012 „Romer i Europa“ ('Roma ane Evropa'). Saore ikliste ano iklipeso ćher „Förlagstryckeriet Vitterleken“.

„Badbomber och simhopp“ ['Pajese bombe thaj kufundipe'] katar o Marin Salto thaj o Marcus Gunnar Pettersson si jek katar trin knjige pala ćhavorende. Saore publicirisalje pe švedicko čhib, pe lovaricko čhib, pe arlisko čhib, pe Kalé thaj pe čhib katar e Traveller.

„Vi läser om romer“ ['Amen čitisaras andar e Roma'] (2014) si jek ilustririme fotondji knjiga, ane saji inja terne Roma ćeren intervjuo pire maj phure njamonca. I knjiga si ilustririme katar i Amanda Eriksson thaj inkludil vi jek pasaža faktonca, paralelnone tekstonca pe švedicko thaj romani čhib.

I Gunilla Lundgren ramosarda, ane kooperacija phure thaj terne Romenca, 15 knjige džika 2017. „Utan hus utan grav – Bi kheresko bi limoresko“ si jek kolekcija romane poezijasa thaj djiljanca ane 22 dialektura. E knjiga inkludil impozantni fotografije katar o Josef Koudelka, o Henri Cartier-Bresson thaj o Jeremy Sutton sar vi slike katar privatni fotondje albumura.

„Svarta rosor – Kale Ruze, romsk litteratur, kultur och historia“ ['Kale Ruže – literatura, kultura thaj historija e Romendji'] (2003) prezentiril dešuduj romane autorura thaj autorke katar i Polska, o Švedo, o Finlando, o Norvego, i Parni Rusija, i Makedonija, i Slovakija, i Britanija, i Švajcarska thaj katar i Španja. E tekstura si prezentirime po švedicko čhib thaj ane diferentni čhibaće variante e autorondje thaj autorkendje.

E Gunilla Lundgren (bijandi 1942) sî jek švedicko avtorka, saji teljardja te kêrel bući le Řomenca sar řomane studentongi sîćaritorka ande palune …

2004 iklisti i knjiga „Sofia Z-4515“ katar i Gunilla Lundgren thaj katar i Sofia Taikon. E knjiga si ilustririme katar i Amanda Eriksson thaj si jek stripongo lil pala terne thaj phure djinatorja, sao mothol e biografija katar i Sofia Taikon. 2005, kaja bući therda e ašundi nagrada 'Artistura kontra nacionalsocialistura'. Kana sasa čhej, i Sofia deportirisalji ane Auschwitz; voj predživisarda thaj avili ano Švedo jećhe autobuzosa e lole trušuleso. E knjiga ramosalji pe švedicko thaj romani čhib. Translacije ćerdile pe englizicko thaj rumunicko čhib. Diferentni iklipese ćhera publicirisarde la, maj but droma, po nevo.

„För vad sorg och smärta“ ['Pala sao pharipe, pala saji dukh'] (2016) katar o Thom Lundberg astarda but sama, odolese mothol phirutne Romendar vi pe putardo thaj vi pe impozantno modo.