Thema & regionur

Rodipe

Helena Sadílková

Le Rom anda Čecho / Le Rom po Slováko

Kijo agor ́40 beršende e Elena Lackovo, romaňi džuvľi andal jekh romaňi koloňija pre vichodno Slovensko, chudňa te thovel pro papiris oda sa, so joj the o Roma khatar late zadžidžile perdal o dujto baro mariben. Sar nekfeder forma peske kidľa avri o drama u o nevo bavišagos richtinďas le Romenca andal peskero gav (o drama has avri dino andro berš 1956 andre slovačiko čhib). Ajso has peršo momentos, savo zathoďas e romaňi literatura andre čirlatuno Československo u akorestar šaj pisinas pal e romaňi literarno historija pre kada than. Sar nasigeder irinďas andre peskere leperibena (Lacková, Hübschmannová 1997), e performancija (o dikhľariben) ačhiľas ajso hirešno, hoj e fameľija / tejatereskeri grupa pes mukhľas pro droma pal makarsave thana andro Československo u bavinelas odoj peskero dikhľariben. O bare hiri, so džanas pal e Lackovo, zachudle tiš le komunisticke rajen, save akor duminenas pal oda, so te kerel le Romenca andro Československo (abo sar pes akor phenelas »le dženenca khatar o cikanska fameľiji« - cikňi litera c sikhavel, hoj o komunisti na lenas le Romen sar o etnikum peskera kulturaha).

Pal e senzacija, savi mukhľa avri kajso charno drama, šaj paťahas, hoj e romaňi literatura džala sig dijader. E realita has ajsi, hoj aver »cikňi blakica« perdal o romane teksti the lengeri publikacija pes andre komunisticko Československo phundraďas dži pal aver 20 berš (pro agor ́60 beršende). Odi »blakica« pes pale phandľa pal o trin štar berš u akana ačhiľas phandľi dži andro berš 1989. Andro berša pal o mariben o komunisti lenas »le dženen khatar o cikanska fameľiji« sar kole, so has tele marde savore čirlatune represivne režimendar.

Le romane fameľijenca andre čirlatuno Česoslovenkso čalavenas makarsave politicka strategiji. Pre jekh sera šaj dikhas kovle socialna / emancipačna strategiji, pre aver sera zoraleder politiki – o komunista terďarde le Romen, save mek phirenas le verdanenca u thode len te bešel pre jekh than; abo kamenas te kontroľinel, keci čhave avla le romane dajen. O československo štatos lelas le Romen sar špecificko grupa, aľe na kamelas len te del o statusis sar nacionalno minorita. Pal o berša 1955-56 savore aktiviti, save šaj dogejlehas kijo minoritno statusis perdal o Roma, has odmarde abo ispidle avri.

Pro agor ́60 beršende o reformi the phundraďi atmosfera andre socijeta doavle dži andre koda, so pes vičinel »Pražské jaro« (Prague spring). Akor o československa romane aktivista zathode e socijokulturno organizacija »Svaz Cikánů Romů« (SCR, Cigansko-Romaňi Unija, 1969-1973). O štatos la iľa tel peskeri kontrola (bijal soste našťi ňisavi organizacija funginelas) u e unija chudľa te kerel buťi. Andre SCR pes rakhle bare prindžargutne romane džene, so penge kerde drom perdal o sistemos imar agorestar ́50 beršendar (maškar lende e Lackovo). Kajse džene pre jepaš priile komunisticko ideologija the thode pes andre »buťi maškar o romane džene«. Pre aver sera len has but alternativna goďa (aver sar e oficijalno asimilačno politika) pal le romengero statusis.

Informačno bulletin SCR »Románo ľil« zathoďas e platforma perdal o teksta irimen le Romendar. Oda minďar motivinďas the anďas neve dženen, so chudle te irinel aver teksta. Paš o »Románo ľil« pes rakhle o Andrej Giňa, e Tera Fabianovo, o Andrej Pešta abo e Elena Lackovo, saven adaďives las sar nekphureder generacija maškar o romane autora andro Československo.

The adaďives o Roma andre čirlatuno Československo, so kamen te irinel e literatura, džanen, hoj oda šaj keren the romanes.

Vaš o Roma oda has baro nevipen te vakerel ko aver džene perdal o teksti the andre ľiterarno forma. Mek paš oda irinenas o teksti romanes – la čhibaha, andre savi pes ča vakerelas andre romaňi komunita, aľe ňiko laha na irinelas. Has oda e Milena Hübschmannovo (1933-2005), ko anďas le Romen kije goďi te irinel literatura romanes. E Hübschmannovo zathoďas e akademicko disciplina pal o Roma andre palmaribnaskero Československo. Zaačhelas pes pal e themutňi the maškarthemutňi romaňi emancipacija. Has lake pašes e goďi, hoj sako manuš šaj nekfeder sikhavel peskero jilo the peskere goďa andre peskeri čhib u thovelas pes anglal pal kadi goďi. Šegetinelas le romane autorenge te premarel o pharipena, save pre lende užarenas, te kamenas te prekerel romaňi duma andre irimen (the literarno) čhib. Buteder le autorendar korkori prindžarelas the kerelas lenca buťi perdal cala dešberša.

Tel peskero dživipen e Hübschmannovo inspirinelas peskere talentimen romane amalen, kaj te thoven peskere goďa pro papiris, paš oda len ispidelas te keren oda andre peskeri peršo čhib – romanes (ginen lakero leperiben pre peršo giľutňi, so irinďas e Tera Fabianovo – Hübschmannová 2003). E Hübschmannovo prethovelas o romane teksti, delas len avri the anelas o teksti avre Romenge. Kavka delas le autorenge zor te pisinel dureder the upre hazdľas e diskuzija maškar o autora. The adaďives o Roma andre čirlatuno Československo, so kamen te irinel e literatura, džanen, hoj oda šaj keren the romanes. E Hübschmannovo tiš zathoďas e tradicija te del avri literarna publikaciji andro duj čhiba jekhetane (gadžikanes / romanes).

Mehmet Emir | Tera Fabiánová and Milena Hübschmannová (on the left), 29 April 1994 | fotografija | Österreich | April 29, 1994 | lit_00668 Rights held by: Mehmet Emir | Licensed by: Department of Folk Music Research and Ethnomusicology – University of Music and Performing Arts Vienna | Licensed under: Rights of Use | Provided by: Department of Folk Music Research and Ethnomusicology – University of Music and Performing Arts Vienna (Austria) | Photographed on: 29.04.1994 (Vienna/Austria)
Mehmet Emir | Tera Fabiánová with Ruzsa Nikolić-Lakatos, 29 April 1994 | fotografija | Österreich | April 29, 1994 | lit_00669 Rights held by: Mehmet Emir | Licensed by: Department of Folk Music Research and Ethnomusicology – University of Music and Performing Arts Vienna | Licensed under: Rights of Use | Provided by: Department of Folk Music Research and Ethnomusicology – University of Music and Performing Arts Vienna (Austria) | Photographed on: 29.04.1994 (Vienna/Austria)

E Tera Fabiánová (śako anav Kurinová) bijandili ka 15.10.1930 ando Žihárec thaj barili ande južno Slovakija, ande jeg regiono kaj trajil jeg …

»Románo ľil«, peršo platforma perdal o pisišagos andre romaňi čhib, preačhiľas te ekzistinel, kana has e unija SCR zoraha rozmukhľi andro berš 1973. Paľis has imar phares te del avri o ľiterarna teksta, so irinde o Roma. Andro ́70 the ́80 berša na arakhaha buter sar jekh duj romane publikaciji. Pre aver sera šaj phenas, hoj andre kole berša na našľile o Roma, so lenge džalas pal e romaňi literatura the emancipacija. Pale pes sikhade pro agor ́80 beršende, kana pes andre Sovjetsko unija hazdľa e »Perestrojka« u e »perestrojkovo agenda« doavľa dži andre čirlatuno Československo.

O Roma pro agor ́80 beršende chudle te zathovel giľatune the khelutne grupi (šaj leperas o »Perumos« the o »Khamoro« Prahate, »Amare neni« Rokicanende abo le Emilis Ščukaskero tejatros Sokolovoste). Sikhade pes neve autora, save prindžarenas le romane autoren pal o ́60 berša, maškar lende [e Margita Reiznerovo, e Ilona Ferkovo, o Janko Horváth abo o Vlado Oláh. Romane autora, so bešenas andro čechike thema, pes rakhenas - but lendar has aktivne andre politicko the kulturno buťi perdal o Roma u prindžarenas pes, rakhenas pes aľe tiš pro kurza pal e romaňi čhib (the kreativno pisišagos), so kerelas e Hübschmannovo Prahate. O buťa la ternedera the phuredera generacijatar thoďas jekhetane e Hübschmannovo imar pro agor ́80 beršende, aľe e publikacija »Kale ruži« has avridiňi dži andro berš 1990.

Pre Slovensko pes o romane autora maškar peste but na prindžarenas the sako jekh dženo gejľas peskere dromeha.

Pre Slovensko pes o romane autora maškar peste but na prindžarenas the sako jekh dženo gejľas peskere dromeha. E Elena Lackovo pes andal ́50 berša buter thoďa andre buťi le Romenca u ke peskeri ľiterarno buťi avľa pale dži andro ́80 berša 20. šelberšeste. Pro agor ́60 beršende pes sikhaďas aver baro dženo perdal e romaňi literatura pre Slovensko, o Dezider Banga. Andro ́60 berša kerelas buťi sar redaktoris andre ľiterarno sekcija andre Slovensko televizija Kašate (Košice). Chudľas te del avri poeticka teksta irimen andre slovačiko čhib, save ačhile prindžarde. Choc te kole teksti irinďa gadžikanes, o Banga andre lende sikhavel bari inspiracija la romaňa tradicijatar, sar la prindžarďa mek sar has cikno čhavo. O Banga nasigeder prethoďas peskere buťa andre romaňi čhib (2012), andro berš 1991 tiš editinďas the avri diňas e antologija, andre savi thoďa jekhetane o poeticka buťa le romane poetendar andal o Československo.

E Sametovo revolucija andro berš 1989 kerďas nevo than perdal e romaňi emancipacija. Sikhade pes neve romane magazina the novinki (»Amaro lav«, »Romano kurko«, »Amaro gendalos«, »Romano nevo ľil« the aver) abo cikne avridiňipena, so pes interesinenas pal o romane ľiterarne teksta (šaj leperas o avridiňipen Romaňi čhib andro berša 1991-1996, kaj e M. Reiznerovo has šeraľi). Sa kole projekti na ľikerenas buter sar deš berš. Andal o magazina ačhel »Romano džaniben«, nekbareder platforma perdal o irišagos andre romaňi čhib. Literarna buťa šaj varekana ginas andro duj aver čechika romane magazini - »Romano hangos« the »Romano voďi«, pre Slovensko mek andre »Romano nevo ľil«. Romaňi ľiteratura aľe aňi adaďives na hazdel baro interesis. Buter sar aver deš berš ľikerelas, džikim pes o romane autora andal o čirlatuno Československo pale dochudle andro bareder avridiňipena (Triáda, GplusG, Knihovna Václava Havla) the avka pes pale mukhle pro drom kijo džene, so bi rado ginenas lengere teksti.

Kada averipen šaj lačhes sikhavel la Lackovakere memoara: perši edicija andro berš 1997 maj ačhiľahas bisterďi the pro varesave berša oda dičholas, hoj vaš o avridiňipen Triáda has e publikacija ča diliňi goďi. Adaďives e Triáda chudel te bikenel trito reprintos. Le ́90 beršendar pes sikhaven neve džene, so irinen. Varesave andal lende pes prindžarenas le autorenca andal e phureder generacija the la Hübschmannovaha (muľas andro berš 2005) – maškar kajse autori šaj thovas le Emil Cina, la Eva Danišovo, la Jana Hejkrlíkovo abo la Erika Olahovo. Aver autora imar chudle te irinel the te publikinel buter abo čepeder korkore vaš peske (e Irena Eliášovo, o Gejza Horváth, e Iveta Kokyovo abo o Roman Erös).

Andro berš 2010 o Lukáš Houdek the e Radka Steklo, so duj absolventa pal e romistika (o departmentos pre Karlovo univerzita Prahate, savo zathoďa e Hübschmannovo), zathode nevi on-line platforma perdal e romaňi literatura, savi transforminde pro www.kher.cz. Pre kaja platforma publikinen charne vakeribena the e-booka, so irinde romane džene andal Čechiko the Slovačiko republika. Andro »Kher« šaj amen rakhas le autorenca pal e puraneder generacija (o Vlado Oláh abo o Emil Cina) the neve talentenca – šaj leperas la Renata Berkyovo. O »Kher« hino phundrado tiš perdal o autora pal e Slovensko – šaj adaj rakhas la Pavla Cickovo, la Monika Kovačovo, le Karol Lazár, le Martin Oláh abo la Zlatica Rusovo.

Pre Slovensko has dži andro berš 2017 bari avridiňipnaskeri platforma perdal o romane autora o »Romano nevo ľil«. Varesavenge le autorendar pes podarisaľiľas te del avri pengere buťa andro lokalna avridiňipena, buteder lenge šegetinenas the o gavutne uradi (Ladislav Tavali, Ján Šandor, Zlatica Rusovo the aver). Dičhol, hoj varesave romane autora pes prekerde kijo buteder džene avka, hoj džanenas, sar te zachudel e majoritno dzeka: dživipnaskero vakeriben la Janette Maziniovakro ("Cigánka", 2012) chudľas baro lav, choc te šaj odoj rakhas the varesave rasisticka toni; o Ľudovít Didi, savo andre peskero dživipen diňas avri štar charne romana (savore andro avridiňipen Slovart), has majstrovsko autoris, aľe the jov kerelas ča zoraleder o popularna stereotipa pal o Roma. Aver drom sikhavel e grassroot organizacija "Rolik" (www.rolik.eu). Hin oda romano ľiterarno klubos, has zathodo andro berš 2009 u sako berš del avri antologicka buťa le romane autorendar. O Rolik aktivnes rodel neve autoren the gondoľinel, sar te anel o teksti savorenge, so pes šaj interesinen pal e romaňi literatura. Thovel pes anglal vaš o andruno dialogos maškar o romane autora.

Andre adaďiveseskeri doba pes o romano pisišagos andre Česko republika mek čeporo ľikerel paš e oralno tradicija. Varesave literarna teoretika (e Karolina Ryvolovo, Alena Scheinostovo) phenen, hoj o romane autora pisinen e literatura avka, sar te bi vakerenas o vakeribena varekaske, ko paš lende bešel the šunel len. Paš oda ale dičhol, sar pes o autora polokes visaľon andal e folklorno schema, lengere buťa džan kije individualizacija the o autora hine buter ta buter kreativna andre peskero pisišagos (sar pal oda pisinen o Jan Červenka abo e Karolína Ryvolovo).

Abo hin pal oda garudo vareso, pre soste the Roma the o gadže prisikhľile?

E romaňi literatura andre varesave faziji avri forminďa bari platforma, pre savi has romaňi identita (de/re)konstrujimen. Adaďives o autora buter irinen pal peskere emociji, pal oda, sar dživen peskero dživipen abo bičhaven perdal peskere buťa varesavo generalno hiros pal o manušengero dživipen. Dičhol, hoj pal o 60 berš, so eksistinel e romaňi literatura, o romane autora gejle the džan dijader andr ́oda, sar pisinen pal o romano dživipen the pal oda, sar pes dživel(as) le Romenge maškar o gadže ande čirlatuno Československo (the adadaďives). Th ́ avka pal lende adaďives but na džanen aňi o majoritne autora, teoretika the o džene, so ginen e literatura. Hin oda avka aščal oda, hoj o gadže le Romenge but na paťan? Abo hin pal oda garudo vareso, pre soste the Roma the o gadže prisikhľile?

Kampel tiš te phenel, hoj e romaňi ľiteratura andre Čechiko the Slovačiko republika sikhavel buteder o dživipen, sar les dživen(as) »Slovačika« the »Ungrika« Roma – oda hin o Roma, save bešenas paš o gadže, šoha na phirenas le verdanenca the lengeri romaňi čhib perel maškar o centralna dialekti. Andre literatura šunďol ča jekh duj hangi le vlachike Romendar (pro sikhaviben o Peter Stojka abo e Iveta Kokiovo, save peske kidle avri te irinel andre čechiko čhib abo andre centralno romaňi čhib, na andre vlachiko čhib).

Anglo mariben dživelas andro čechike thema autochotono romaňi populacija, pre savi drastickones dopejľas o holokaustos. The maškar ola Roma šaj rakhas varesave autoren (Karolina Kozákovo, Elina Machálkovo, Karel Holomek). Lengere teksti hine nekbuter autobijograficka. Kampel te leperel, hoj adaďives rakhas aver autobijograficka teksti, save mek na has publikimen - dži doakana nane avridiňi e autobijografija pal o Rudolf Daniel, irimen pro agor ́50 beršende abo charno autobijograficko vakeribem pal o Leon Ružička. Has avri dino andro 1958 u vaš oda šaj phenas, hoj oda hin nekpuraneder irišagos pal o česka Roma, lengero dživipen anglo the andro baro mariben the pal e maribnaskeri genocida.