Thema & regionur

Rodipe

Paola Toninato

Romani literatura an Britanjia thaj Australija – jek pregledo

E anglune ramome evidencije pala e Romendji presenca an Britanijaće Izole aven katar o početko e 16. šelutne brešeso (Fraser 1992). Akatar romane grupe emigririsarde an Severno-Amerika ili an Australija. Kothe avile von kotor e romane dijasporako, thaj buhlile pe sa o them. Adjives an Bari Britanija trajin vuni diferentni etnički minoritetondje grupe, sae peren pe »Travellers« ili pe »Roma«: Godola si e English Romanichals, e Welsh Kale, e Scottish Travellers thaj e Irish Travellers. Paša kodo trajil an Britanija jek relativno cikno brojo e Romengo, sae an palune breša imigririsarde andar maškarutni thaj istočno Evropa. Varesae grupe den svato e romani čhib pe piro privatno modo, ali e maj but džene fajdin Anglo-Romani, sar e ekspertura akharen akaja čhib (Matras 2010).

Romani literatura an Bari Britanija

Historično e oralno tradicija katar e Roma thaj e Travelleri si but barvali (Groome 1899, Sampson 1930, Briggs 1970). Jek progreso e ramome romane literaturako an Bari Britanija sikael-pe katar e paluni vrjama. I literatura inkludil diferentni žanrura: memoare, transkripcije katar oralni narativura, autobiografijaće novelura, novele thaj poezijaće knjige.

An e palune decenije ikliste vuni autobiografije thaj memoare katar englezicki thaj valisicki Romnja thaj Roma, ali vi katar Scottish Travellers thaj Irish Travellers, sar po eksemplo katar o Sylvester Gordon Boswell (1970), katar i Nan Joyce (1985), i Nan Donohoe (1986), i Betsy Whyte (1992, 2004), i Jess Smith (2002), i Maggie Smith-Bendell (2009) thaj but avera.

Romane autorura an Bari Britanija si o Ray Smith, sao publicirisarda e poezijaći knjiga e titulosa »One Hand Clapping« (verbalno ›Jekhevasteso aplauzo‹, 1995), o Tom Odley thaj o autoro thaj aktivisto e civilnone čačimatango, o Eli Frankham (1928–2000, Dikh: Efta deshbershipa kater e romano civilno manushikane hakajengo mishkipe ande Bari Britanija). Autorke si i Josie Townley, i Lucy Ann Adams, thaj i Hester Hedges.

I Kathleen Cunningham (1939–2008) publicirisarda duj poezijaće knjige: »A Moving Way of Life« (verbalno ›Jek mobilno trajoso modo‹, 1997) thaj »Jel Akai Chavvies« (verbalno ›Aven kathe, čhavalen‹, 2004) sar vi e historija pire familijaći e titulosa »The Great Romany Showman« (verbalno ›O baro romano zabavljači‹, 2007).

O Charlie Smith (1956–2005) bijandilo an o foro Rochford, Essex. Vov sasa romano autoro, političari thaj aktivisto. Lesi bući resla maškar-themutni importanca – vov sasa jek membro katar e Maškar-themutni Asociacija e Romane Autorondji (IRWA).

Vov teljarda piri autorosi karijera po početko e 1980-utne breša. Vov publicirisarda pire anglune poemura an e antologija »Gavvered All Around« (verbalno ›Policija pe sa e riga trujal‹) an o breš 1986. Palal ramosarda vov duj poezijaće knjige: »The Spirit of the Flame« (verbalno ›E parrako duxo‹, 1990) thaj »Not all Waggons and Lanes« (verbalno ›Ni sa e vurdona thaj droma‹, 1995). O Charlie sasa jek šorutno romano aktivisto, thaj paša godo membro thaj po agor presedniko katar o National Gypsy Education Council. Godoja organizacija marel-pe pala maj lačhe školaće kondicije e romane čhavorendje an Britanija. An o breš 2004 o Charlie Smith ćerdilo o angluno romano membro katar e Commission for Racial Equality (CRE).

O Damian James Le Bas si o čhavo katar e pindžarde britanijaće artistura, o Damian thaj e Delaine Le Bas. Vov agorisarda pire studije an Oxford University 2006. Vov si dramengo autoro, filmoso režisero, thaj editori katar o žurnalo »Traveller’s Times«. Vov publicirisarda naučni esejura thaj, an o breš 2010 kethane e Thomas Acton e knjiga »All Change: Romany Studies through Romani Eyes« (verbalno ›Paruven savore o treno: Romane studije andar e Romendji perspektiva‹).

I Louise Doughty – romane korenosa – ramosarda e knjiga »Fires in the Dark« (verbalno: ›Jaga an o tunjariko‹) an o breš 2003, jek historično novelo pa e persekucija e Romendji katar e nacionalsocialistura an demultuni Čexoslovakija. Akava novelo sasa jek maškar-themutni senzacija. Pala godoja bući voj publicirisarda »Stone Cradle« (verbalno ›Baresi kuna‹) an o breš 2006, »Whatever You Love« (verbalno ›Sogodi tu kames‹) an o breš 2010, thaj o bestselero »Apple Tree Yard« (verbalno ›Phabalinendji bar‹) an o breš 2013. Godolestar e BBC ćerdi jek filmo e Emmasa Watson an e titulosi rola. An o breš 2016 iklisti i knjiga »Black Water« (verbalno ›Kalo paj‹).

O David Morley, poeto, literaturako kritičari thaj literaturako naućniko, si profesori pala kreativno ramope an o universiteto katar o foro Warwick. Vov publicirisarda vuni poezijaće knjige, maškar aver »Clearing a Name« (verbalno ›Anavesi eksterminacija‹, 1998), »Enchantment« (verbalno ›Farmečipe‹, 2010), »The Gypsy and the poet« (verbalno ›O cigano thaj o poeto ‹, 2013), »The Invisible Gift: Selected Poems« (verbalno ›O nevisiblo poklono: Alosarde poemura‹, 2015), »The Death of Wisdom Smith, Prince of Gypsies« (verbalno ›I moartja katar o Wisdom Smith, Romengo princo‹, 2016) thaj »The Magic of What’s There« (verbalno ›I madjija katar godo, so si‹, 2017).

Romani literatura an Australija

O Jimmy Storey, i Marie Olaussen, o Lee Fuhler thaj o Norman Talbot peren maškar e maj prindžarde romane autorura an Australija. E poezija katar o Norman Talbot sasa boldini vi pe italijanicko čhib.

O Jimmy Storey bijandilo an Britanija. Vov publicirisarda but artiklura thaj si o autoro e poezijaće kolekcijaso »Over There« (verbalno ›Kothe perdal‹, 1983). Vov kritikuil pire poemonca e »mitura« thaj e stereotipura pe sama e Romendje. Vov kamel te thol pe lengo than jek nevo stavo pherdo respekto karing e Roma thaj lendji kultura. O Jimmy Storey promotil e Romen na numa pe literaturako modo, nego sasa vi o angluno prezidento katar e Romani Association of Australia (RAA), formirime an o breš 1990 sar sub-organizacija katar e International Romani Union (IRU).

Rights held by: Paola Toninato (text) — Melitta Depner (translation) | Licensed by: Paola Toninato (text) — Melitta Depner (translation) | Licensed under: CC-BY-NC 3.0 Germany | Provided by: RomArchive