Literatura le šavorenge

Rodipe

Sofiya Zahova

Řomane śavořengî literatura

Introdukcija

Ande sja la Evropakê thema kaj trajin Řom anklisto jekh publikacijako řîndo pala śavořê, aj kodja pe diferentno fjal: materialur palaj edukacija le Řomengi źi kaj originalni knjige kata Řomengê avtorur paramičenca, novelenca thaj poezijasa. Von sî ramome pe jekh śib vaj pe do śibende, pe řomaji śib thaj pe gaźengi themeski śib. Publicirime sî le tala diferentni kondicije, numa savořê reflektirin le Řomengi etnokultura.

Ande adjesuji vrjama, le maj but publikacije sî fajma le knjige pala śavořê, ramome thaj publicirime pala l’ Řom, kê e edukacije le řomane śavořengî thaj o zurjarimos kataj řomaji kultura thaj o identiteto la literaturasa sî importantno. Řomanê publikacije pala l’ śavořê, originalno thaj vi ande l’ translacije, sas maškar le maj anglune fjalur ande řomaji literatura. Kaća literarno produkcija teljardja maškar le bêrš 1920 – 1930 ande SSSR, kaj barilas maj dur thaj trajilas numa jekh dekada.

Kana das duma paj řomane śavořêngi ‘literatura’, atunči trobul te definiris la maj but sar řomane śavořêngê ‘publikacije’. Anda kodja trobul te dikhas pe kodja sama vi o sićarimasko materijalo, le diferentni knjige kata řomane thaj kata gaźikane avtorur, save ramon śavořengê, thaj vi řomane śavořengê žurnalur; trobul vi te dikhas komikstripur thaj translacije kata śavořêngê thaj têrnimatengê knjige ande řomaji śib.

De kata o agor l’ 1960-utne bêršengê, o maškar-themutno řomano miškimos thaj la Evropakê institucije (sar kaj sî kodja la Evropako Saveto) ankêrenas jekh proaktivno pozicija pe sama kata o statuso le Řomengo thaj o ankêrimos pala lengî śib thaj lengî kultura. Von publicirisarde diferentni deklaracije thaj rekomandacije dokumentur palaj řomaji śib thaj kultura thaj vi palaj edukacija l’ Řomane śavořengê ande Evropa.

E ideja kata publikacije pe řomaji śib sas jek importantno diskusijako punkto de kata o Angluno Ljumako Řomano Kongreso ando Londono 1971. Kadal punktur sî egzistentni permanentno pe l’ kongresur kataj Maškar-themutni Romani Unija (IRU), pe l’ komisije thaj komitetura pala řomaji śib thaj publikacije/edukacija pe řomaji śib.

Ande kaća internacionalno situacija, phangli la politikasa kata o welfare state (le ciljosa te avel ažutimos pala phirimaskê narodur), ande l’ 1970-utne bêrš ankliste maj but publikacije pala śavořê već ande zapadno Evropa. Egzemplur sî »Mo Romano Lil« (1971) thaj »The Romano Drom Song Book 1« (Denise Stanley, Rosy Burke, 1971) ande UK thaj »Amari śib« (1979, editoro Lambert Scherp) ando Švedo.

Ande vuni istočni Evropakê thema, po egzemplo ande Jugoslavija, sas promocija pala e produkcija la řomaja literaturakê angla o bêrš 1989. Numa le řomane śavořêngê či na egzistirinas publikacije čiti specifično edukacijakê programur. Pe sja kodja vrjama ande lole thema, la edukacijako pravo thaj o drom karing jek regularno školuimos sas garantuime generalno le řomane śavořêngê - kontrarno kodja ande maj but zapadni Evropakê thema, kaj la edukacijako drom le řomane śavořêngo sas po puśimos ande l’ 1970-utne bêrš.

Pala o političko pařuglimos ando bêrš 1989, internacionalni aktivistur ande istočno Evropa khêlenas jek importantno rola palaj promocija la řomaja śibaki thaj kulturaki, thaj dine dumo strategijenca thaj materijalosa. Le publikacije pe řomaji śib pala l’ řomane śavořê vaj le publikacije paj řomaji kultura sas simbolično xajing le řomane identitetoskê, thaj služîlas palaj protekcija la řomaja kulturaki taj vi služîlas te dikhên pe pozitivno le śavořê thaj raklořê.

Pe sama kata kaća strategija, Řomengê aktivitetur thaj knjige Řomendar pala śavořê thaj pala raklořê formirisajle, thaj kodja Řomendar thaj gaźendar. Ministerije thaj maškar-themutne donorur kata sja la Evropakê thema denas ažutimos. Le rezultatur zavisînas kata l‘ kondicije le themengê thaj lengê specifitetur. Pe kodja perelas vi la śibaki thaj edukacijaki politika. Generalno šaj phenas, kê e řomaji śavořêngi literatura sja maj but barili kata l‘ 1990-utne bêrš. Ande istočno Evropa barili e produkcija, thaj vi le publikacije ande zapadno Evropa barile.

Tipura la publikacijakê

Le originalni publikacije, ramome pala řomane śavořê, šaj te klasificiril pe pa kadala tipura:

Edukacijako materijalo

Ande sja le istočni Evropakê thema thaj vi ande Austrija, ando Švedo, ando Njamco, ande Finlandija thaj ande Anglija, publicirin pe sîćarimaskê knjige thaj vi ekstrakurikularni sîćarimaskê materialur thaj knjige palaj řomane śavořêngi edukacija, po egzemplo: »Sikljova romani čhib« ande Mazedonija (1996), »Amari Romani Lumya« ande Bugarija (1997), »Amen Roman Siklojas« thaj »Ramosaras Řomanes« ande Austrija (publicirime 1998 thaj 2003), »Amari Abeceda« ando Čexo (1998), »Рромано алфавито« [›Rromano alfavit‹] ande Řusija (2013) thaj vi but avera. Ande Rumunija kêrde sîćarimaskê materijalur pe řomaji śib pala sja la školakê levelur ande primarni taj vuče škole.

Řomane aktivistur, publicistur thaj ekspertur, kaj sas len pedagogijako thaj śibako źanglimos, ažutisarde te formirin nacionalni śibakê programur te kêren sîćarimaskê thaj edukacijakê materijalur pala řomaji śib. Maškar lende sas po egzemplo: E Milena Hübschmannová ando Čexo, o Dezider Banga ande Slovakija, o Hristo Kyuchukov ande Bugarija (tekstosko egzemplo), o Gheorghe Sarău thaj e Michaela Zatreanu ande Rumunija, e Miranda Voulasranta ande Finlandija, e Angelina Demeter Taikon ando Švedo.

Kolekcije pričengê thaj oralnone kulturakê tradicijakê

Jeg baro brojo kata řomane priče thaj aver folkloristički buća publicirisajle Řomendar. Ande vuni slučajur le publikacije kêrde eksklusivno pala śavořê, anda kodja arakhadon ande lende but ilustracije; klasificirime sî le sar »čhavorikano lil« thaj »čhavorikane paramiča«. Pale aver kolekcije šaj služin vi pala têrnimata thaj vi pala maj phure źene, te sî le interesuime pala řomane priče thaj tradicije.

Poezija

Jek importantno kotor la řomaja poezijako sî e poezija pala śavořê, kaj înkê naj prja but razvijme. E poezija pala śavořê sî jeg importantno xajing pala řomane śavořêngi edukacija thaj pala sićimos la řomaja śibako. Egzemplur pala kasave delur vorta pala śavořê sî la poezijakê kolekcije pe l’ stixura ande řomaji śib katar o Sejdo Jašarov ande Makedonija, katar o Karlis Rudevic ande Latvija thaj katar e Ata Becheva ande Bugarija.

Knjige pa aktualni teme

Pe kodola aktualni teme peren le knjige sar »Katizi« katar e Katarina Taikon, vaj pateretongê knjige, save sikhaven jekhê ašunde Řomes vi jekha ašunda Řomnja, vaj/thaj sikhaven e řomaji historija, thaj sî ilustririme šukare fotografijenca. Kasavo egzemplo sî »A history of the Romani People« katar o Ian Hancock thaj o Hristo Kyuchukov, vaj e grafično novelo »Žofi-4515« paj Sofia Taikon, savi nakhadja źuvindes o holokausto. Kaća knjiga ramosardja voj kethane la Gunilla Lundgren.

Žurnalura

Le śavorengê publicirisajle originalno pe romaji śib, po egzemplo »Čhavorrikano Lil« (Srbija), »Luludi« (Slovakija ) thaj »Mri nevi minimulti« (Austrija).

Translacije

La śavořêngi thaj têrnimatangi literatura buhljardol diverznone translacijenca ande řomaji śib. Maškar lende sî lašes prinźande paramiča sar »Le iveski rakli thaj le efta patulkura« vaj »E’ Pipi Lungo Strinfa« (2001, translacija Johnny G. Ivanovic). Maj dur arakhas translacije kata religijozni tekstur pe řomaji śib, thaj vi e translacija katar e Disney-produkcija »Shrek«. Kaća translacija kêrdja o Savcho Savchev, thaj pulicirime sî ande Bugarijako řomano žurnalo »Andral«. Desja interesantno sî, kaj le translacije pe řomani śib sî butivar adaptirime. O Trajko Petrovski thodja la paramičakê »Hänsel und Gretel« o titulo »O Ramče thai i Esma«: kadala źenengê anava sî desja popularni ka l’ Makedonijakê Řom thaj sî drago le źenengê.

Fokuso: E SSSR ande l’ 1930-tutne bêrš

Ande vrjama maškar 1925 thaj 1938, e SSSR teljardja jeg desja bari inicijativa palaj knjigengi publikacija pe řomaji śib, kaj kathende naj paralele ande historija la řomaja knjigengi, pa sama kata l’ titulongê brojur, tiraža thaj vi pe sama kataj distribucija thaj publikacijakê fjalur.

Kaća inicijativa sas kotor kata jeg maj bari političko platforma le sovjetoskê rangi. Lako ciljo sas e socialno thaj političko integracija kata l’ maj cîne etnički društvur (narodnosti), lenga śibakê thaj kulturakê ažutimasa thaj razvojosa. Sar rezultato, śiba, kaj nas le šoha ramomaski tradicija,- maškar lende vi e řomaji śib - kêrdile literaturakê. Lengi ortografija formirisajli, originalni knjige thaj translacije publicirisajle thaj sîćarimaskê knjige ramosajle.

Diferentni řomane aktivistur thaj školuime źene angažirisajle pe kado proceso. La kirilicaki xram thaj o severo-řusicko řomano dialekto lja pe sar baza pala řomano śibako standardo, kaj formirisarde le řomane aktivistur, o Nikolai Pankov thaj e Nina Dudarova. O brojo kata le knjigengê titulur (originalno thaj translacije) arêslo skoro 300.

Maškar le sovjeticka aktivistur, kaj ramosarde thaj publicirisarde edukacijakê materijalur thaj knjige śavořêngê/têrnimatangê, sas o Maxim Beslyudsko, o Alexandr Germano, o Ivan Rom-Lebedev, o Nikolaj Pankov, e Olga Pankova thaj e Nina Dudarova.

Le řomane śavořêngê publikacije ramosajle ekskluzivno pe řomaji śib thaj sas pe maj but fjal: Patretongê knjige palaj predškolakê śavorê; sîćarimasko materijalo pala řomani śib le śavořêngê kataj angluji źi ka jeftato školaki klasa, maškar aver sićarimaskê knjige thaj antologije ginavimaskê materijalosa; Kolekcije xarne pričenca, ramome řomane avtorondar; popularni naučni knjige pe řomaji translacija thaj propagandakê materijalur le têrnimatangê. E materijalur sas originalno pe řomaji śib vaj translacije.

Fokuso: Macedonija ande (post-)Jugoslavijako Konteksto

Similarno sar kaj sas ande SSSR ande perijoda kata l’ 1920-utne źi ka 1930-utne bêrš, vi ande Jugoslavijaki socialističko federacije pala l’ 1960-utne bêrš kêrdile kondicije, kaj e řomaji literatura thaj e řomaji kulturaki produkcija cvetonas. Jek faktoro kata la Jugoslavijaki etnički politika ande federacije sas la xiraxijaki struktura le društvosko pe trin šêrutne grupe: nacije, nacionalitetur thaj etnički grupe. Le Řomengê sas o statuso la etničkona grupako, aj kodo statuso anelas o razvojo la řomaja kulturako angle.

Ande 1970-utne bêrš řomane avtorur ande sja la federacijakê republike publicirisarde but knjige, o řomano žurnalizmo thaj le medije baronas, thaj o Teatar Roma Pralipe ando foro Skopje sas aktivno. Ande 1980-utne bêrš ankêrdilo o kongreso paj řomaji śib ando foro Sarajevo, thaj o řomano aktivisto o Šaip Jusuf ramosardja e »Romani gramatika« ando bêrš, kethane peskê ko-avtorosa le Krume Kepeskijosa, kaj sas makedonijako linguisto.

E řomane knjigengi produkcija maj but formirisajli pala manuša kaj nakhlesas peskê têrnimaskê bêrs thaj na sar školako materijalo. Numa la jugoslavijaki řomaji politika formirisardja jek zurali baza palaj řomaji produkcija maj dur ande l’ thema, kaj ankliste kataj federacije. Ande sja le neve independentni thema, e řomaji edukacija aśili jek importantno puśimos, haj maj anglunes e Makedonija adoptirisardja kodja la śibaki politika thaj formirisardja sîćarimaskê materijalur thaj śavořêngi literatura.

Egzemplur pala řomane śavořêngê publikacije sî e sîćarimaski knjiga »Sikljova romani čhib« katar o Šaip Jusuf, publicirime ando Kulturno Centro »Darija« tala e direkcija kata o Ljatif Demir. Jek aver egzemplo sî řomane śibakê materijalur, maškar lende vuni knjige kata o Sejdo Jašarov.

E Makedonija sas e angluji demultuji jugoslavijaki republika, saji formirisardja je řomane śavořêngi literaturaki scena, fajma vi anda kodja, kê – ande komparacija le avere themenca ande demultuji Jugoslavija – e Makedonija aśili maj but jeg pačako them. Maj palal vi sja le aver republike publicirisarenas řomane śavořêngê knjige thaj sîćarimaskê materijalur; thaj v’ e řomane dejaka śibako sîćarimos razvijisajlo thaj ankêrdilo, haj kodja specifično ande Srbija. Adjes anklen maj but publikacije pe sama la śavořêngi literatura thaj sîćarimasko materijalo ando Kosovo.

Pregledo: Švedo

De kata l’ 1970-utne bêrš, le švedoski řomaji politika geli but angle pe numa vuni decenije. Řomane glasur ande l’ 1930-utne thaj ande l’ 1940-utne bêrš rode te pîterdol le Řomengê o drom karing e edukacija thaj karing o malado bêšimos, thaj le raj začudime denas anglal, kê sja kodja či maladjol la »Řomana tradicijakê«; numa specifični mere teljarde pala l’ Řomengi edukacije kasno ande l’ 1970-utne bêrš. Adjes šaj malavas, kê ando Švedo arakhas řomanê śavořêngê knjige pe maj vučo kvaliteto, aj kodja pe švedicko śib thaj vi ande sja le řomana śibakê dialektur, save vorbin pe ando Švedo (Kaldêrašicko, Arlisko, Kalo, Lovaricko, Travellerongi řomaji śib). Sja kodja sî o rezultato kata vuni phangle faktur: o razvojo kata l’ Řomengê čačimata ando Švedo thaj vi pe maškar-themutni sama, le fokusosa pe řomane śavořêngi edukacija; e vuči literaturaki tradicija le themeski laśe knjigenca; štatoskê financijakê mere pala dejaka śibakê edukacijakê materijalur thaj řomaja śibakê knjige; źangle manuš kaj sî řomane aktivistur taj źurnalistur.

Dok ande řomane śavořêngi literatura arakhadon kolekcije kataj oralno řomaji tradicija thaj kata autorisirime priče, ando Švedo dominirin autobiografijakê knjige kontemporarnona tematikasa, barvales ilustririme patretonca thaj grafikenca. Le biografije sî generalno mothode ande prvo źeno, phangle xarne raportonca paj Řomengi historija ando Švedo vaj ande Evropa.

Švedicka klasični knjige sar vuni serije kata »E’ Pipi Lungo Strinfa« thaj »Emil of Lönneberga« publicirisajle pe švedicko śib thaj vi pařugle pe řomaji śib. Vi la ljumaki paramiča »Le iveski rakli thaj le efta patulkura« pařugla pe ande řomaji śib. Jek specifično aver djela le themeski sî, kaj či preferil jeg řomano dijalekto katar o aver. Butivar arakhas jek knjiga pe diferentni řomane dijalektur te vušaravel pe svako šêrutno řomano dijalekto le themesko. Butivar kêrdon vi audioskê knjige vaj audioskê verzije kata štampuime knjige.

Björn Langhammer | Portrait of Katarina Taikon | fotografija | Švedo | fil_00720 Rights held by: Björn Langhammer | Licensed by: Birgitta Langhammer — Anna Sigurðardóttir Langhammer | Licensed under: CC-BY-NC 4.0 International | Provided by: Birgitta Langhammer – Private Archive

E »Katizi« sî ajso e maj ašundi knjiga katar e Katarina Taikon; maškar le avera řomane knjigengê avtorur sî e Monica thaj o Dragan Caldaras, e Gunilla Lundgren, e Ramona Taikon Melker, o Mikael Demetri thaj e Angelina Dimiter Taikon, o Fred Taikon, e Sofia Taikon, o Erland Caldras Nikolizsson, o Domino Kai, o Bennie Åkerfeldt.

Le śavořêngê knjige arakhên katar e škola thaj katar e řomane medije promocije, sar po egzemplo o řomano žurnalo Romani Glinda thaj o nacionalno Radio Romano.