»E jažurengo krlo«

Rodipe

Czech Republic

Dušan Slačka

Ki vrama pala o nilaj ko1938 berš o Njemcikano Rajho sebet o kadija vakardo »Minhenesko kontrakto« kerdas okupacija pe thana paša e čexoslovaki granica. Vi e polskaki thaj ungrijaki Armija kerde okupacija pe čexoslovaki teritorija. Ke nevi kerdi dujto čexoslovaki Republika dikholas pe i radikalizacija kotar e antirromane pozicije. E policijake šorutne, komunake administracije, e žurnalistora thaj e komentatora, numa vi e političharja dije zor kethanes te džalpe vast telal o vast e njemcikane modelesa, e Rromenge te kerelpe sterilizacija thaj te oven čhuvde ande Koncentracijake Lagerja. Ki vrama maškar o Marto ko 1939 berš i Slovakija proklamirindas pesko korkorutnipe, numa pe kodi vrama dureder o them ačhilas telal e njemcikani Armija. E Nacional-socijalistora kerde proklamacija po “Bohemijako thaj Moravijako Protektorato“ so sas themesko entiteto numa doperdo e aneksijasa kotar o Njemcikano Rajho.

Averutne Rromane grupe

Sar šaj haćardol, trujal 100.000 Rroma trainas po than maškar e maribaski vrama ki Čexoslovakija, ulavde ko nekobor grupe. E slovakijake thaj ungroske Rroma kerenas absolutno butvarnipe. Ko dešueftato šelberšipe e moravake Rroma crdije te aven te bešen kote. Nesave bohemijake Rroma kerenas buti sar phiravne kino-bikinibajra, sar vi e vlaxikane Rroma. E Sinturi bešenas ko njemcikano –vakaribasko granicako regiono thaj ande bare forora. I industrializacija andas nakhaviba pe rig kotar e tradicionalno sastrengi buti maškar e Rroma. Maškar o relativno prosperitetno muzikaripe thaj grastengo bikinipe, bukadar Rroma pesko ajluko kerenas kerindos buti sar diveseske bućara, olen sas čorri ekonimikani vi socijalno situacija. E Rromengi asimilacija sas intenzivno maškar o maribasko periodo, specijalno ki Moravija kana e Rroma angluno drom lije te džan ko maškarutne škole thaj univerzitetora.

Diskriminacija ko maškar–maribasko periodo

E »Cigani« sas dikhinde buteder sar socijalno grupa a maj cera sar etnikani − vaj palem rasako − definirimo minoriteto. E Rroma thaj e Gadže sas klasificirime kethanes upral o Diskriminacijako kanuni kotar o 1927 berš sar »phirutne Cigani« vaj palem manuša saven si »ciganutno dživdipasko stilo«, olenge sas dende specijalni phiribaske pasportura thaj sas čhivde telal o konstantno savaxtesko policijako dikhibe. Sar misal, ne delaspe olenge te khuven ko bareder forora thaj nesave regionora.

Rasake kanunura thaj Lagerja

O lendipe sama pe Rroma sar rasaki inferiorno grupa džalas paralelno e lendimasa kotar e antirromane dekretora ko Protektorato (pe granica ko regiono okupirimo kotar o Njamcikano Rajho thaj sas kerdo ki tomna 1938 berš.) Anglunes sas ačhade e »bikhereske« ko berš 1940. Nesave Rroma sas deportirime ande Koncentracijake Lagerja sar jekh kotor katar e radikalni kerimata kerde mamuj e kadija anavne »asocijalni«. E putarde tradimata bazirime upral o rasako avipe crdije ko nilaj 1942 berš, sar o »Dekreto vaš o maribe mamuj e ciganutne manuša« kova so sar efekto kotar o njemcikano Rajho sas implementirimo ko 1938 berš. Pe kodo kerdi si registracija kotar e 6.500 »Ciganura thaj hemime Ciganura«. Buteder kotar e 2.500 olendar sas phangle ko »Ciganenge Lagerja« sar ko Lety u Písku thaj Hodonín ko Kunštátu, odori buteder kotar e 500 Rroma – murša, džuvlja, thaj čhavora – mule sar direktno rezultato kotar e džungale dživdipaske šajimata.

Deportcija thaj mudariba

Ko angluno kotor anglal o milaj ko 1943 berš, e Rroma bi ulavimasko bešenas slobodno, vaj sas phangle ande Lagerja, thaj deportirime ande Koncentracijako Mudaribasko Lager Auschwitz-Birkenau. Akava džungalo trajo resaljardas trujal 5.000 Rromen kotar e Bohemijako thaj Moravijako Protektorato. Olenge šeja, barvalipa sas bikinde, dende mrtik vaj phagle. Maj cera kotar e 600 save ačhile dživde, andar e Koncentracijake Lagerja irisalje palpale pala o Maribe. O Nacional-socijalistikano Samudaripe mudardas sa e Rromani populacija ki Bohemija thaj Moravija.

Naj prepindžaripe, naj memorijali

E rasasa motivirime mudaripa mamuj e Rroma naj sas oficijalno prepindžarde pala o Maribe. E komemoracije vaš e Rromane jažura sebet o Samudaripe ačhovenas vi dureder limitirime maškar e džene ki familija thaj cikne grupe so ačhile dživde. O themutnipe generalno thaj e autoritetija čhuvde peski sama upral e neve Rromane imigrantora so avenas andar e Slovakija. O angluno sikljaripe vaš o kerdo Samudaripe mamuj e Rroma crdijas po agor kotar o 1960 beršalipa, angluni monografija publicirime si ko 1981 berš. O intereso pe akija tema barilas kana pelas o Komunistikano režimo ko 1989 berš.

Kethanes sikavelas pe thaj i komemoracija vaš e jažura thaj e pokinimata vaš e kompenzacija e manušenge so ačhile dživde. Bareder sama thaj gindo sas dindo kotar o skurto kerdo aktiviteto so kerdas i »Asocijacija kotar e Cigan-Rroma«, angluni organizacija ko them vazdimi ko avgo kotor ko 1970 beršalipa. O generalno naintereso thaj o namanglipe kotar o themutnipe vaš i diskusija kotar o Nacistikano džungalipe andas dži kote e thana kote so pe Rroma kerdaspe tortura te na oven tretirime sar so trubuj te oven; than kotar o memorijalno lokaliteto. Dešberšencar, ko than kote so sas vazdimo o nekanutno Lager ki Lety u Písku sas locirimi e balengi farma, thaj akana pe kodo than vazdimo si rekreativno centro ko lokaliteto Hodonín u Kunštátu.