Civilno Hakajengo Miškipe

Rodipe

Anna Mirga-Kruszelnicka

I Istorija kotar e Romane Asocijativno miškipa Espanijate

Historijako Konteksto

E romengi historija ki Espanija datirinela /si/ kotar e angleder te phenas 600 berša, numa šele beršencar palpale si prepindžardi pala e kerde džungalipa. E Romenge sine garantirime lila nakavibaske pasora sigurno te resen kote so trubuj;1 sar te si, ko agor katar e dešupandžto šelberšipa, e Roma avile temato ko eksluzijake politikekotar e Katoličko Monarhije.2 Pe 4-to Marto 1499 berš, i avgo Pragmática (Pragmatično Sankcija kotar e Medina del Campo) sine nakavi, deindoj komanda sa e Roma te muken ma te train o nomadsko dživdipe, si sikljon varesavi bučori thaj te keren buči ko lokalno lordo. Dži ko 1783 šelberšipe, buteder kotar e dujšela thaj panda dekretora sine ikalde, kasko cilo sine te phagaren pes e Roma sar ulavdi etnikani grupa. Ki vrama kotar akava period, e Roma sine ispidime pangle ki grupa, so generalno si pindžardo sar O bar o moderno prepindžaripe e Romengo si lungo, haotično serija kotar e kampanje, peripa učtipa, bučencar so trubuj butedr te resljarel pes pala e džuvlikane, čhavenge vi ternenge hakaja. »The Great Gypsy Round-Up« (La Gran Redada) Si Bari Gypsi Rota kotar e 1749 šelberšipe khana sine kerdo ispidimo paldime, dži kote o vorbisaripe pe lengi čhib (Rromani-chib), o tradicionalno uraviba vaj pale olengero butikheribe (sar so si oe palmako drabaribe) sine oficijalno stopuimo.3 I palutni Pragmática (1783) kotar o Carlos III, Espanijako vi Indijako-espanijako Tagar (1759-1788), dijas e Romenge themutnipe4, numa kodo sine ciljosar te kerel pes sasutni asimilacija na deipe /stopubaja/olenge te arakhen olengeri javereder kultura vi tradicija. Sar so sine vakerdo ko aver dekretija, e terminesko leiba Gitano sine stopuimo te savo te si konteksto. Akala zakoneski regulative ačili pe zor sa dži ko 19’to šelberšipe.

O trajo e Romengo ko periodo kotar e Espanijako themutnengo maripe ačhovela vi butedr naj dost rodimo; sar te si, e individualno Roma sine involvirime pe so duje rigengo konflikto. O Helios Gómez, si poeto, piktoro, revolucionero thaj anarhisto-komunisto kova so mardas pes mamuj o Franco. O Ceferino Giménez Malla (pindžardo vi sar El Pelé), sine Rimokatoliko katehisto žertva, mudardo katar e Republikansko ketanija/armija/ pe 1936 berš; vov sine mothovdo sar sunto kotar e Papa John Paul II pe 14-to Majo 1997berš. Ko dikatorsko periodo kotar o Generalo Franko (1939-1975), e represivno politike mamuj e Roma sine vi dureder legarde; maškar e javera kerimata /mesure/ sine o vorbisaripe pe Caló la čhib savi so sine stopuime. Kotar e 1943 berš, e Guardia Civil-ake sine striktno dende komande te keren kontrola thaj te dikhen/monitorinen/ e romane komuniteten.

Demokratikani Tranzicija thaj o bijandipe kotar e Romano asocijatovno miškipe

Vaš e Roma akava si preiranipe ki političko mobilizacija ko periodo kotar e demokratikani tranzicija pala e 1975 berš. Pala o diktatoresko meribe Francisco Franco Bahamonde, e Roma arakhle pes e šaipaja bi presedano te aven aktivno politčko subjektora, dikindoj o potencijalo kotar e etnopolitika ko proceso kotar e lokhori demokratizacija. I demokratija e Romenge dela sasto vi jekh thaj jekh statuso sar e sa Espanijakere themutnen thaj garantirinela »o hakaj e themutne te panden pes maškar peste«.5

O bijandipe kotar e Romano asocijativno miškipe ki Espanija si direktno panglo e filantropsko bučaja ažutimi kotar e katoličko kangeri thaj i vazdimi Evangelističko kangeri. Važno si so e pro -Romane, organizacije ažutime kotar e kangera si funda upra savi so kerda pes o Romano asocijativno miškipe.6

E avgo autentično, korkorutne thaj sekularno asocijacije šaj sine te arakhen pes ko palune 1960 šelberšalipe; ko Madrid, Asociación de Desarrollo Gitanawas kerdini ko 1968 berš (formalno registririmi pe 1972berš). Ki vrama kotar e 1970 berš, sikavde pes javera Romane organizacije, genindoj vi okolen save so kerena sine buti pe nacionalno nivelo, sar so si la Asociación Nacional Presencia Gitana, vazdimi pe 1972 berš (a pale formalno registririmi pe 1979 berš), ko konteksto kotar e socijalno džangavipe panglo e sa kovleder Frankoskere režimeja. E lokalno Romane organizacije, jekh olendar si Centro Cultural Gitano de la Mina, avgo organizacija ki Katalonija (kerdi 1978 berš) crdije te vayden pes.

unknown | Press conference of Unión de Centro Democratico political party, 1977 | fotografija | Espania | 1977 | rom_10117 Licensed by: Uníon Romaní - Uníon del Pueblo Gitano | Licensed under: CC-BY-NC-ND 4.0 International | Provided by: Uníon Romaní / Juan de Dios Ramirez Heredia

Džaindoj pala i tranzicija ki demokratija, o šukaripa maškar e Romane themutne sine prepindžardo sar e gavernoski obligacija. I rola kotar e romane intelektualcora, artistora thaj političarija sine majvažno te vazdel pes sama pala e Romengeri situacija thaj ki mobilizacija maškar e institucionalno obligacije. Lačho egzamplo si o »Camelamos Naquerar«, theatroski khelin hramosardo katar e José Heredia Maya e kerde koreografijaja kotar o Mario Maya, savo so sine sikavdi ki Granada ko 1976 berš.7 Kodo berš, o El Lebrijano (Juan Peña Fernández), publiciringja e »Persecución«, muzikako remek-kotor e vorbencar kotar o poeto Felix Grande, motovindoj e Espanijaki Romengi historija.

I demokratikani tranzicija reprezentirinela e Romengo šaipe te oven ivolvirime ki formalno politika. Ki vrama kotar e avgo demokratijake elekcije pala e Franko (1977), o Juan de Dios Ramírez-Heredia avilas o avgo Rom elektirimo ko Espanijako parlamento, sar kandidato kotar e Espanijaki Socijalističko Partija (PSOE). Juan de Dios elokventno vi emotivno sikavdas e pharipena so sikavela maškar i Romani komuniteta oleskero lačo pindžardo mothovipe sine pe 7-to Juno pe 1978 berš. E Espanijake Romenge važno si i Constitutucija kote si vi lesko anev si hramosardo, ki avgo verzija, o dokumento si ratifikuimo pe 1978 berš.

audio
Speech of Juan de Dios Ramirez Heredia in the Spanish parliament in 1978 (part 1) | Spoken word | Espania | June 7, 1978 | rom_10004
audio
Speech of Juan de Dios Ramirez Heredia in the Spanish parliament in 1978 (part 2) | Spoken word | Espania | June 7, 1978 | rom_10005

E 1980šelberšipe: E Romane Politikengo sikavibe thaj o »Juan de Dios faktoro«

E sa bareder vi bareder phari socio-ekonomikani situacija maškar e Romane komunitete ki Espanija ki adaja vrama rodela sine koordinacija telal e gavernosko mothivipe. Ko 1979 berš, specijalno Inter-Ministerijalno Komisija sine kerdi te rodel e problemora maškar e Roma. O Nacionalno Plano vaš e Romengo vazdipa sine lendino andre ko 1985 berš. Specijalno budžeto vaš e kredito sine čhuvdi ko temesko budžeto te finansirinen pes e kerimata /mesure/ vaš e Roma avgo drom, o rezultato sine resljardo pala e emotivno motohovipe kotar e Ramírez-Heredia, ko 1986 berš. Ko 1989 berš, O Romengo Vazdipasko Plano e ulavde budžeteja sine implementirimo.

Kodo so ko Parlamento sine o Juan de Dios Ramírez-Herediavaydija pes o vizibiliteto pe Romane phučiba ko publično debate thaj andas specijalno politike pala e Roma. O Ramírez-Heredia lijas than vi ko pe vazdipe maškar e Romane asocijativno miškipa. O Juan de Dios dijas vast te vazden pes lokalno Romane organizacije, thaj vov sine delagato ki Avgo Lumako Romano Kongreso ko London (8-to Aprilo pe 1971 berš) vov si dženo so vazdije i Internacionalno Romani Unija (IRU). Ko 1986 berš, kerdas i Unión Romaní Española (UR) sar avgo nacionalno učaribaski organizacija thaj publiciringja numa o jekh jekhutno magazinoso ikljovela sine jekh drom ko duj čhona, Nevipens Romani.

Kodo beršh, o Juan de Dios avilas o avgo Rom, Membro ko Europako Parlamento (MEP). Maškar o 1986 thaj 1999 berš, o Juan de Dios reprezentiringja e Romengere pharipa ki EuropakiUnija, phenela sine pala e Romengere hakaja trujal oleskeri rolja sar deputato, kerdas duj historisko internacionalno khedina ki Espanija; ko 1994 berš, o Avgo Romano Kongreso kotar e Europaki Unija (ki Seville), thaj ko 1997 berš, vi o Avgo Europako Kongreso pe Terne Roma ki Barcelona.

unknown | Gelem gelem memorabilia dedicated to Juan De Dios and signed by Jarko Jovanovic | memorijalno buča | bipindžardo | 1978 | rom_10116 Licensed by: Uníon Romaní - Uníon del Pueblo Gitano | Licensed under: CC-BY-NC-ND 4.0 International | Provided by: Uníon Romaní / Juan de Dios Ramirez Heredia

O 1990 thaj o 2000 šelberšipe: ›Asocijativno bum‹ thaj o proceso kotar e andruni konsolidacija

Ki vrama kotar e 1990 šelberšipe, e lokeder Romane politikengo vazdipe, o bareder investiribe thaj o vazdipasko gindo kotar e benifito maškar e Roma, o Romano asocijativno miškipe sigate avilas buvleder. Maškar e 1997 thaj o 2004 berš o pašutno numero e organizacijengo barilas kotar e 200 organizacije, dži ko 400.8

O sigutno bajrovipe rodela sine konsolidacijako paralelno proceso. O gindo sine mišteder te keren pes, regionalno a na nacionalno federacije, thaj kodo legarela sine pesar majlačo geografikano than vi političko senso; i Espanija si uče-decentralizirimo them, kote so eftavardeš Autonomno Komunitete resljarena /legarena/javera nivelora kotar o korkorutnipe. E romane organizacije motivirime kotar e regionalno administracija, avile khetane thaj kerde federacije, rodindoj bareder reprezentacija vi monopolizacija ko komunikacijakere kanalija e badanencar kotar e publično administracija.

I avgo regionalno federacija sine kerdi ki Andaluzija, Romengi Asocijakeri Federacija kotar e Andaluzija (FARA), kerdi ko 1988 berš; O Centro Socio-Kultura Gitano, ki Granada thaj i Romani Asocijaki Federacija ki Valencia Autonomno Komunitete (FAGA), sine kerde o aver berš. Ko 1991 berš, i Romani Asoscijativno Federacijaki Katalonija (FAGIC) sine kerdi kotar dešuefta Romane asocijacije; avdive o FAGIC si kerdi kotar e ennkavardeš asocijacije thaj gindil pes kaj si majzurali organizacija ko regiono.9

O važno phundro anglal ki konsolidacija maškar e Romane organizacije pe nacionalno nivelo sine kerdo e gavernoskere ažutipaja. Ko starto, o kidijal akardo Foro sine kerdo, legardo kotar e Ministeriumo pe Bučikeripe thaj Socijalna phučipa; javera aktorija – Roma, pro-Roma, regionalni thaj nacionalno organizacije – sine šaipaja te keren koperacija thaj te den piro glaso pala e budžeto thaj e pokimata.10 O Foro dureder sine transformirimo pe 22-to Julo 2005 berš, ko themesko Konsilo pala e Roma ki Espanija,11 pala e tagurnipasko Dekreto (891/2005 berš).

Aver mangipa pe konsolidacija kotar e Romane aktorija pe nacionalno nivelo sine e palatformako kheribe pe specijalno rodipena thaj cilora, sar so s ii Platforma vaš e Romengo statuso, Romipen in 2000 berš. I platforma dijas avri numero kotar e manifestija thaj publično informacije, thaj majvažno si o »Toledo Manifesto«, cilosar e kheribe »Romane Manušengo statuto ki Espanija«, sar themutno fremo. Sar te si, akaja inicijativa na sine zurali thaj nakerdas generiripe ko akava fremo.

O bajrovipe kotar e civilno societa ki Espanija resljardas rezultato ko buteder resarina, trujal lobiripe thaj advokasi kerdo kotar e korkori Roma vazdindoj odoleja i političko volja thaj o publično ažutipa. Kotar e jekh rig, e regionalno gaverno sine motivirimo te kerel peske strategije thaj te formirinen pe lokalno deibaske godži grupe/badanija/ te keren pes phutarde dijalogora e Romencar, trujal e palutne 1990 šelberšipa specijalno ki vrama kotar e avutni dekada; akala dijalogora barile ko sasto them. E avgo gasave inicijative sine vazdime ki Andaluzija kote so train buteder Roma; E Komunako Konsilo vaš e Roma sine kerdo ko 1984 berš, ki Sevila thaj o avgo plano vaš e Romani komuniteta ki Andaluzija Andaluzijako plano vaš e Romani Komuniteta adoptuimo pe 1987 berš. I Katalonija sine dujto pala e kerde Komunakere Konsilora/Municipal Council/ ki Barcelona (1998berš) thaj o regionalno plano sine lendo andre ko 2001berš.12

Vi pala kodo so formalno e Romenge vi akana naj garantirimo o oficijonalno statuso sar nacionalno minoriteto, e Romane organizacije kerde internacionalno vi simolično buča /kotora/ pe Romengo prepindžaripe. O parlamento ki Andaluyija phendas kaaj o 22-to Novembro 1996 berš »Dive e Romengo kotar e Andaluzija«. E Katanolijako Parlamento nakavdas i rezolucija te prepindžarel pes o Romano Identiteto thaj oleskero barvalipa ko 2001 berš; o Artiklo 42.7 sine doperdo ko Katalonijako Statuto pe 2006berš, kovaso dela rekomandacijae gavernoske te arakhel i Romani kultura.

Pe nacionalno nivelo, o Kongreso dijas verifikacija kote so si hramosardo kaj trubuj te kerel pes promocija pe Romani kultura, istorija, identiteti vi čhib pe 2005 berš; O Instituto pe Romani Kultura sine kerdo ko Madrid pe 2007 berš. Ko 2002 berš, kerda pes selebracija avgo drom ki Espanija pala e Interncionalno Romengo dive13, thaj bareste kotar e publično institucije akava dive si markirime.

Romano AsocijativnoMiškipe vs. Elektorijake Politike

Ki Espanija, pe etno-politikake partije na dikhela pes sar leibaski strategija vaš prezentiribe pe minoritetenge grupenge političko interesija. Telal e akanutni zakonsko regulativa, o šaipe te resljarel pes lačo rezultato pe elekcije maškar e romane političko partije si but cikno. Vi pala adava kotar e praktike ki nakli vrama sikavde kaj e Roma formirinena etnikane političko partije. E Partido Nacionalista Caló (PNCA) sine kerdi kotar e Maríano Fernándezin ko 1999 berš, sar političko partija kotar e nacionalno formaja. O PNCA lija than ko nacionalno generalno elekcije ko 2000 thaj 2004 berš, thaj ko lokalno elekcije ko 2007 vi 2011 berš, numa bi varesavo sukseso. Aver političko partija sine kerdi ko 2004 berš, kotar o Agustín Vega ko Badajoz, Partido Alianza Romani (ARO), sar nacionalno političko partija.

Javeder si pe strategija političko reprezentacija pala e Romenge interesija trujal e glavno političko partije, vaj egzantno trujal e političarija kolen isi Romano avipen kola so avile lencar. Sar te si e Romengi participacija ko glavno političko partije si limitirimi. Pala e nesave informacije, maškar e 1978 thaj ko 2003 berš, o totlno numero kotar e Romane kandidatora sine dešuštar14 pe političko elekcije ki sasati Espanija, olendar duj kandidatija sine ko regionalno elekcije, jekh pe nacionalno elekcije, Thaj avera kandidatija pe lokalno /komunake/elekcije; sar te si, numa nekobor olendar sine elektirime ko tikneder komune.

O Silvia Heredia Martín dijas andre ko Deputatengo Kongereso kotar e Manušengi Partija (Partido Popular) ko 2011 berš, (thaj si pale elektirimo pe 2016 berš), odoleja avela dujto Rom ko nacionalno Espanijako Parlamento. Numa duj Romane kandidatija sine elektirime ko regionalno Kongreso; Manuel Bustamante ki Valencia (1999; 2003; 2007; 2013) sar kandidato kotar e PP thaj o Francisco Saavedra ki Extremadura (2003; 2007), vaš o PSOE. Ko moment numa o Heredia Martin ačovela ki funkija ko ofiso, naj avera Romane deputatora ko regionalno vaj pale ko nacionalno parlamentora. Ko konteksto kotar e komunakere elekcije, e Romane kandidaten isi bareder šaipena te oven elektirime.

O pharuvipe kotar e politikani struktura phutardas i fiastra /džami/ bare šaipaja e Romane kandidatenge, specijalno e partijenge sar so si o Podemos, vaj e tikne komunegere alijansenge te keren dominantno, politikako bi-partirizaripe ki Espanija. Ki vrama kotar e 2015 beršeskere komunake elekcije, majcera šovardeš thaj jekh Roma sine prezentirime sar potencijalno deputatora, bišu-šov olendar sine kandidatora kotar e neve partije. Kotar e akala deš kandidatija sine elektirime šov kotar e partienge liste kotar e popularno khetanipe.

Romane Džuvlengo Miškipe

Ki Espanija sar vi ki Evropa, e feminističko agende na čute andre te sikaven e Romane džuvlen specijalno, e Romane asocijacije kote so e murša si dominantno, na mukhle dost than vaš o dijalogo, involviribe thaj koperacija maškar e Romane džuvlja.

Pala akaja doš, korkori e Romane džuvlja crdije cera pe cera te keren pesko miškipe, cilosar te lel pes sama pe lenge specijalno trubuimata thaj te kerel pes sigurno than vaš e emancipacija thaj korkorutni-organizacija. Vi kodo so sine individualno romane džuvlja kola so sine involvirime ko Romane asocijacije, vaj ko javer sfere kotar e civilno vi političko dživdipe kotar e 1970 beršalipa, von na sine pe lengo than sa dži pe 1989 berš khana i avgo Romani organizacija sine vazdimi ki Espanija ko foro Granada, i prezidentka sine i María Dolores Fernández.

Kotar e 1991 berš, i Asociación de Mujeres Gitanas Romi, crdija te organizirinel jekhvar ko berš seminarija ki Granada, kote so khedela pes sine baro numero kotar e Romane murša thaj džuvlja te vazden diskusija sar te kerel pes buči vaš e Romane džuvlengi emancipacija. O khedipasko rezultato andas te keren pes javera organizacije ko javera lokacije ki Espanija. Kotar o 1990 berš, o Romane džuvlikane miškipena avile zureder thaj avile buvleder ko sasto them; ko momenti O sikavipe thaj o dinamično vazdipe kotar e Romane džuvlikane organizacije ki Espanija sine varesavo momento ki vrama. E avgo romane organizacije sine pionerija pe europako nivelo; i Kamira, si kerdi pe 1999berš, thaj sine i avgo nacionalno federacija kotar e romane džuvlikane organizacije ki Espanija.

Čhačes, e Romane džuvlengo aktivizmo ki Espanija sine inspiracija te sikavel pes o romano džuvlikano aktivizmo avrijal kotar o them. Te phenas sar, so sine o avgo Romano kongreso ki Europaki Unija (ki Sevilja, 1994 berš), grupa kotar e bišu-enja džuvlja kotar e efta thema, hramosarde kledaripa pe specijalno romane džuvlenge problemija deindoj solucije sar te pharuven pes o buča, o proceso legardas i Jovhana Bourguignon, Mary Moriarty thaj i Carmen Carrillo.

E Romane vi e pro-Romane džuvljane organizacije legarde važno khedina Espanijate kova so dije than e Romane džuvlenge kotar e Europa te ulaven maškar peste e praktike thaj khetane te keren buči. O Drom Kotar Mestipen organiziringja o Avgo Internacionalno Kongreso vaš e Romane džuvlja ki Barcelona, kova so pe jekh than kedija buteder kotar e 3000 Romane džuvlja pe 2010 berš. Sine kerdi vi i Trito Internacionalno Romane Džuvlengi Konferencija / O Avgo Lumako Kongreo pe Romane Džuvlja lija than ki Granada, 2011 berš.

Kidijal khana vorbisaras pala o vizueliteto, e Romane džuvlja lena važno politikane thana ko Romengo prezentiribe Espanijate. Sa te phenas, i Beatriz Carrillo de los Reyes, savi so pe kodi vrama sine prezidentka ki Romani džuvlengi Federacija FAKALI, voj sine selektirimi vaš e dujto prezidentka ko Themutno Romengo Konsilo, pe 2017berš. Akava sine avgo drom Romani džuvli te ovel elektirimi pe kadi pozicija. Ko komunako Romengo Konsilo ki Barcelona, e palune duj presidentsko thana sine legarde kotar e Juana Fernández Cortés, Thaj i pačivali Maria Rubio sar so si phendine.

»El Culto«; Koborom si Važno e Romani Evangelističko Kangeri

Našti te mothovel pes o proceso kotar o sikavipe kotar o Romano Asocijativno Miškipe Espanijate a ma te motovel pes i važno rolja kotar e evangelističko khangera (predominanantno i Pentekostalno Kangeri Filadelfija), savi so nevi iklili ki godi vrama. I avgo Romani evangelističko Kangeri sine vazdimi pe 1968 berš, ko Balaguer, Katalonija. Sar so nakalea sine i vrama i evangelističke kangera buvlile sigate ko them.15

Jekh kotar e glavno karakterija koles ine bari zor ko akava proceso sine o Emiliano Jímenez Escudero, kova so gelo Francijate thaj crdijas te mothovel pala i religija ki Espanija pe 1966 berš. Avdive isi buteder kotar e 1,300 Roma evangelističko khangera e buteder kotar e 6,500 Roma dženi sar evangelističko pastorija, ko sasto them.16 Akala kangera iklile kotar e komunitete specijalno kotar e marginalizirime Romane trujalipa /thana/ thaj kombinirinena evangelizacija deindoj servisija ki komuniteta, kelena bari rolja ko sasto proceso kotar e revitalizacija ko Espanijakere Romane familije.

Sar so džala i vrama, e lokalno religiozno asocijacije sine kerdine te šaj te reprezentirinen e Romane komunitete, te šaj te doresen pes e javutne publično fondora vaš olengere socijalno vi kulturno aktivitetija, te del pes kontribucija ko gavernoske politikake procesija so si pangle vaj si ko korkorutne procesora kotar e evangelističko kangera.

Kotar e 2001 berš, ki Andaluzija, Katalonija thaj ko javera thana o Romano evangelitičko Miškipe crdija pire vužipaja, i Federacija kotar e Kulturalno Hristijansko Asocijacija ki Andaluzija (FACCA) thaj o FACCAT (dureder akardo Agape) ki Katalonija, sine definirime sar »pastoralno vast« kotar e evangelističko kangera. Trujal i vrama, i FACCA avilas važno than pala e Romane phučimata thaj sine membro ko Themutno Konsilo, sar so sine vi i Plataforma Khetane vaš e Roma. O buvljaripe kotar e Romane evangelističko kangera, sar vi o bajrovipe kotar olengere paralelno asocijacije si rezultato kotar buvle, korkorutne drakina trujal so akala kangera kerena buči thaj dena motivacija te pharuven pes e maškarutne informacije, i metodologija džanes-kher eksperienca, vi ideje.

O Romano Miškipa Avdive

Phareste si te phenel pes kova si o čačutno numero kotar e Romane organizacije avdive ki Espanija, soske naj sigurno informacije, numa čačes si kaj o Romano asocijativno miškipe buteder barilo ko palune nekoborom dekade.17 E trubimata te kerel pes badani kova si buteder reprezentativno thaj korkoreder koles ovel šaipe te kerel konsolidacija e regionalno nacionalno stukturaja buvleder, avela sa buteder prepindžardo. I Plataforma Khetane, kerdas pe ko Septembro 2012 berš kotar e regionalno federacije vi asocijacije, akana ko momento genena pes 14 membrora thaj phenel pes kaj isi 110 Romane asocijacije (thrujal e federalno strukture), trujal o sasto them.

Dži kote o Romano asocijativno miškipe khamel te lačarel e pharipena kotar e politikake influense thaj o limitirimo kapaciteto, von konstantno vazdena pes thaj džana angle. Ki nakli vrama, buteder organizacije sine kerde te dikhen e »komunitetako glaso« bizi klaro agende vaj pale konkretno profilija, akala cilora si te reprezentirinen olengere lokalno komunitete, a na te lel pes sama pe specijalno trubuimatar.

Akana sigate neve tipora kotar e Romane organizacije kerde pes, von si kvalifikuime thaj olen isi jasno cilora. Varesave organizacije fokusirinena pes pe problemora, sar kodola so kerena protekcija e manušen so kerena kino-bikinena pe vulice. Averen isi neve tipora kotar e structure thaj si političko organizacije, te phenas sar o POLITIRROM vaj pale e Kale Amenge, thaj e Romane LGBTQ e inicijative sar so si e Ververipen.

E Romane džuvlikane organizacije bajrovena čhuvena andre javeripa, akana džana kotar e konzervativno, buteder progresivno pa sa dži ko radilano organizacije, sar so si e Feministas Gitanas por Diversidad. E terne Roma ki Espanija, butivar kodola so silen Univerziteto lena sa buteder thaj buteder aktivno role ko Romano Asocijativno Miškipe.

E internacionalno relacije vaš e koperacija thaj o khetanutno ažutipa maškar e Espanijakere Romane organizacije thaj kodola avrijal si zureder kotar khan ate sine.