Neve granice telal e njemcikani okupacija
Pala e njemcikani okupacija i Ukraina sas ulavdi pe nekobor kotora so sas legarde telal avera administrativni regulative. Majbaro disjorigako kotor e lenako Dnjepr ačhilas telal e njemcikani Armija (Wehrmacht). Ke Dnjepraki raćorig sas kerde šov generalni thana (Generalbezirke) thaj sar Ukrainako Rajhesko kommisarijati (RKU) telal o civilno governo si čhuto. O distrkto Galicija (provincije katar e Ukrainaki raćorig) avilas kotor katar o »Generalno Governemento« kerdo katar e Njemcora pe Polskikani teritorija ko 1939 berš. E Ukrainaki disjosudutnirig angla o maribe sas okupirime kotar e Rumunija ko 1941. Akala thana maškar e lena Dnister thaj Bug, kerenas o transnistriako Governo. Jekh cikni teritorija so sas okupirime katar o Ungro sas čhuvdi ki Transkarpatia.
»E Ciganura si te tretirinpe sar e Bibolde«
Ki tomna/viend ko 1941 ande njemcikane okupirime thana crdije anglune Rromenge mudariba. Maškar avera vi e phirutne Rroma pele tala akava džungalipe, so astradas katar o Wehrmacht thaj SS-policijake jekhina. Maškar lende sas mudarde e Rroma andar o Kijev thaj Babyn Jar. Pala o avgo kotor 1942 berš, sa e Rroma ande RKU sas ulavde thaj kerdolaspe olenge separatno registracija. »E Ciganura si te tretirinpe ko sa sar e Bibolde« hramome si ande jekh decizija katar e RKU šorutne. E Rroma si sar vi e Bibolde ikalde andar o socijalno, bućarno thaj sastipasko kanuni. Džikaj e RKU šorutne vorbinas sar angle te keren, e specijalni jekhina kotar e seguritaki policija thaj seguritako serviso vi avera seguritake Jekhina (formalno jekh kotor katar o civilno governo, savo sas telal i upruni SS policijaki komanda) pe lokalni thana lije te mudaren sakode e Rromen, bidikhindos pe lengo themutno statuso. Kodo sas o dujto mudaripasko keribe. Naj sas kerde deportacije ande Mudaribaske Lagerja, e jažura sas dende puške po than kaj bešenas.
Transnistrija thaj Transkarpatija
Ande Transnistrija so sas kontrolirime kotar i Rumunija, bukadar lokalni Rroma, vi sar e Rroma deportirime ko 1942 ki Transnistrija kotar e Rumunija, Bessarabija thaj Bukovina, muletar kotar i bokh, šil thaj nasvalipa. O čačo numero kotar e Rroma so mule ko izolirime Rromane Lagerja ande Transkarpatija vaj odala so sas deportirime te oven mule ande ungroske vaj njamcikane Koncetracijake Lagerja ačhel bipindžardo.
Kobor džene sas mudarde?
I statistika si problematikani kaj naj čače zurale informacije vaš e sa provincije telal i okupacija. Pala e adivesutne džanipa, buteder kotar e 20.000 Rroma muletar ko akanutne ukrainake granice ki maribaski vrama, kote so dopaš olendar sas Rroma so deportirime sas kotar e Ukraina ki Rumunija. Numa, vi akija informacija naj sigurno, soske si bazirimi numa upral e mudaribaske dokumentora.
Cikno sama pe Rromengo Samudaripe
Ko 2004 e Ukrainako parlamento andas fundo vaš o than te šaj te kerel pes komemoracija vaš e Rromengo Samudaripe kodolesa so andas »Internacionalno Dives vaš e Rromengo Samudaripe«. Sar te si, e aktivitetija kotar akava kanuni si mukhle numa po lil. Ande historikane sikipa ke sovjetikane thaj pala sovjetikane bućarnipa e Rroma naj sas lačhes dikhle. O bango gindipe kaj si e Rroma masovno mudarde sebet kodo kaj si »asocialni elementora« astardol zurales. Gasavo gindipe čhudel i doš pe jažura. Ande aktuelni hitorijake pustika, e rromengo Samudaripe but xarnes lepardol, thaj o rasizmo kotar i nacional-socijalistikani politika ni čhutol rigate. E Romengo mudaripe si eksterno kerdo: dikhelas pe sar kotor katar i generalno historija, na vi jekh kotor katar e Ukrainaki nakhli vrama.
Sa e monumetura vaš e mudarde Rroma kerde si kotar e NGO inicijative, džikote e themeski rola si numa te del kanunesko šajipe thaj te somdasni pe ceremonije.
