»E jažurengo krlo«

Rodipe

Ukraina

Mikhail Tyaglyy

Pala e manušengo genibe ko 1939 ande Sovjetikani Unija , kotar e 88.242 Rroma andar sa o them numa 10.443 bešenas ande Ukraina (0.03 procentora kotar sa e populacija ande Ukrainako SSR). Lendos ande godi kaj 2.064 Rroma po Krim thaj nekobor milje ke nekanutne polskake thaj rumunijake teritorije sas kotor katar e Sovjetikani Unija ko 1939-40, sa e Rromani populacija ande Ukraina sas majbari kotar e 20.000 manuša ko maškar e 1941 beršesko.

Kaj but Rroma sar phirutne kino-bikinibasa buti kerenas, thaj nesave mothavdonas sar Ukraincora vaj Rusora, šaj o čačo numero but maj baro te ovel. O numero e lačhe educirime Rromengo sas cikno, o majbaro numero e Rromengo perelas pe Rroma so naj sas aktivni thaj lengo statuso vi socijalno pozicija ko them sas teljardi. Kerenas buti sar artistikane bućara, kovačija, vramake vaj indistrijake bućarne. Nesave lenas e buti sar bustanarja ke kolektivni farme save o Sovjetikano governo ko1930 beršalipa kerdas.

Neve granice telal e njemcikani okupacija

Pala e njemcikani okupacija i Ukraina sas ulavdi pe nekobor kotora so sas legarde telal avera administrativni regulative. Majbaro disjorigako kotor e lenako Dnjepr ačhilas telal e njemcikani Armija (Wehrmacht). Ke Dnjepraki raćorig sas kerde šov generalni thana (Generalbezirke) thaj sar Ukrainako Rajhesko kommisarijati (RKU) telal o civilno governo si čhuto. O distrkto Galicija (provincije katar e Ukrainaki raćorig) avilas kotor katar o »Generalno Governemento« kerdo katar e Njemcora pe Polskikani teritorija ko 1939 berš. E Ukrainaki disjosudutnirig angla o maribe sas okupirime kotar e Rumunija ko 1941. Akala thana maškar e lena Dnister thaj Bug, kerenas o transnistriako Governo. Jekh cikni teritorija so sas okupirime katar o Ungro sas čhuvdi ki Transkarpatia.

»E Ciganura si te tretirinpe sar e Bibolde«

Ki tomna/viend ko 1941 ande njemcikane okupirime thana crdije anglune Rromenge mudariba. Maškar avera vi e phirutne Rroma pele tala akava džungalipe, so astradas katar o Wehrmacht thaj SS-policijake jekhina. Maškar lende sas mudarde e Rroma andar o Kijev thaj Babyn Jar. Pala o avgo kotor 1942 berš, sa e Rroma ande RKU sas ulavde thaj kerdolaspe olenge separatno registracija. »E Ciganura si te tretirinpe ko sa sar e Bibolde« hramome si ande jekh decizija katar e RKU šorutne. E Rroma si sar vi e Bibolde ikalde andar o socijalno, bućarno thaj sastipasko kanuni. Džikaj e RKU šorutne vorbinas sar angle te keren, e specijalni jekhina kotar e seguritaki policija thaj seguritako serviso vi avera seguritake Jekhina (formalno jekh kotor katar o civilno governo, savo sas telal i upruni SS policijaki komanda) pe lokalni thana lije te mudaren sakode e Rromen, bidikhindos pe lengo themutno statuso. Kodo sas o dujto mudaripasko keribe. Naj sas kerde deportacije ande Mudaribaske Lagerja, e jažura sas dende puške po than kaj bešenas.

Transnistrija thaj Transkarpatija

Ande Transnistrija so sas kontrolirime kotar i Rumunija, bukadar lokalni Rroma, vi sar e Rroma deportirime ko 1942 ki Transnistrija kotar e Rumunija, Bessarabija thaj Bukovina, muletar kotar i bokh, šil thaj nasvalipa. O čačo numero kotar e Rroma so mule ko izolirime Rromane Lagerja ande Transkarpatija vaj odala so sas deportirime te oven mule ande ungroske vaj njamcikane Koncetracijake Lagerja ačhel bipindžardo.

Kobor džene sas mudarde?

I statistika si problematikani kaj naj čače zurale informacije vaš e sa provincije telal i okupacija. Pala e adivesutne džanipa, buteder kotar e 20.000 Rroma muletar ko akanutne ukrainake granice ki maribaski vrama, kote so dopaš olendar sas Rroma so deportirime sas kotar e Ukraina ki Rumunija. Numa, vi akija informacija naj sigurno, soske si bazirimi numa upral e mudaribaske dokumentora.

Cikno sama pe Rromengo Samudaripe

Ko 2004 e Ukrainako parlamento andas fundo vaš o than te šaj te kerel pes komemoracija vaš e Rromengo Samudaripe kodolesa so andas »Internacionalno Dives vaš e Rromengo Samudaripe«. Sar te si, e aktivitetija kotar akava kanuni si mukhle numa po lil. Ande historikane sikipa ke sovjetikane thaj pala sovjetikane bućarnipa e Rroma naj sas lačhes dikhle. O bango gindipe kaj si e Rroma masovno mudarde sebet kodo kaj si »asocialni elementora« astardol zurales. Gasavo gindipe čhudel i doš pe jažura. Ande aktuelni hitorijake pustika, e rromengo Samudaripe but xarnes lepardol, thaj o rasizmo kotar i nacional-socijalistikani politika ni čhutol rigate. E Romengo mudaripe si eksterno kerdo: dikhelas pe sar kotor katar i generalno historija, na vi jekh kotor katar e Ukrainaki nakhli vrama.

Sa e monumetura vaš e mudarde Rroma kerde si kotar e NGO inicijative, džikote e themeski rola si numa te del kanunesko šajipe thaj te somdasni pe ceremonije.