»E jažurengo krlo«

Rodipe

Francija

Marie-Christine Hubert

Ki Francija o termino »Sinti thaj Rroma« generalno na vorbisarel pes. Lepardol o anav »Tsiganes« so ni kerel diskriminacija pala e Sinti, Gitans, Manouches, Rroma thaj Yenish. Numa e familijen so naj sas fiksno bešipasko than thaj sas len phirutni profesija, sas kontrolirime thaj dikhinde kotar e themeske šorutne. Kotar o 1912 berš e Sintura thaj e Rroma sas registririme ki teluni administracijaki kategorija sar »nomadura« thaj olenge sas dinde specijalni dokumentora vaš i identifikacija so angleder sas rezervirime vaš e »bućake kriminalcora«. Kodo delas šajipe individualno te džanelpe o identiteto e personengo thaj grupengo, thaj te šaj kerdolpe kontrola pe lenge phiripa. Ko 1939 berš, paša 40.000 manuša sas registrovime sar »nomadura«.

Po 6. Aprilo 1940 berš, angleder i okupacija ko them, e Francijako prezidento čhindas e »nomadengo« phiripe ko maribasko vrama, thaj dijas olenge bešipaske thana. Kadija trubulas te peravdol e gindini špiunaža kotar o “phirutno sel”.

Ulavde teritorije

Sebet e francikane armijake xasariba thaj o egzodus kotar e milionora manuša, o Francikano gaverno kerdas o namaribasko pakto e Njemconca ko 22. Juni 1940 berš. I Francija ačhadas pesko suvereniteto, ba trubulas te kerel kooperacija pe sa i teritorija, kadija naj sas integririme ko njemcikano Rajho. Numa e themeski teritorija sas ulavdi pe duj zone: jekh okupirime vordorig zona thaj jekh dži ko 11. Novembro 1942 berš slobodno sudutnorigaki zon. O vordorigako Departamento thaj Departmento Pas-de-Calais sas Belgijasa phangle. E Departamentora kotar o Moselle, Haut-Rhin thaj Bas-Rhin sas ko njemcikano Rajho astarde. Ke fronteske thana i slobodija sas restriktivno.

Tradipe thaj phanglipe

Ko nilaj kotar o 1940 berš, e Sintura thaj e Rroma andar e phandade regionora ke slobodni zone sas tradine thaj phangle ande phandimaske Lagerja. Ko 4. Oktobri 1940 berš, e okupatorja dije komanda te parunenpe sa e »Tsiganes« ko okupirime zone, delegirindos sa kotar akaja dendi komanda lije telal peski obligacija vi implementacija sa dži ko prefektora, kola so si šorutne kotar e Francijako them ko vakarde okupirime thana. E Francijaki žandarmerija vaš o Siguriteto majangle čhutas ko phanglipe e »nomadikane« familijen kolenge so dije angleder besšipe ko Aprilo 1940 berš. Ki jekh vrama e Njemcikane šorutne dije komanda te paldenpe sa e manuša so trajin ki zona paša o derjav, sar e Bibolde kadija thaj vi e nathemutne. Buteder kotar e »nomadikane phangle manuša« sas kodola so sas locirime pe Francijaki raćorig. Čhuvdo sas prioriteto te phandon thaj te deportirinenpe e Bibolde thaj e resistentora so marenas pe mamuj e šorutne pala o 1941 berš, pala adava e njemcikane thaj e francijake amtura na geletar majdur e masovni phanglimasa.

6.500 džene ke panglimaske Lagerja

Paša 6.500 murša, džuvlja thaj čhavore majbut kotar o Francikano nacionaliteto sas phangle ko 30 phanglimaske Lagerja maškar o 1940 thaj 1946. Ki slobodno zona, e nabešutne Sintura thaj Rroma sas phangle ko Lannemezan, dži kote okola so sas paldime kotar e aneksirime regionora sas pregrupirime ko Saliers.

E phangle kotar o Lager kerde protesto mamuj lengo trajo odolesa so kerde peticija dži ke šorutne te lačharen olenge dživdipaske kondicije thaj te oven mukle ki slobodija. Von našle masovno, vi pala adava sas sigate palem astarde. Nesave olendar gele ko francikano otporo thaj odolestar došale deportirime sas. Averenge sas dendi komanda po musavno butikeripasko serviso.

Pala nesave berša, buteder kotar e phangle sas mukhle pe slobodija thaj resljarde bešipasko than arakindos fiksno kher thaj buti. Numa e majčorore ačhile dži ko 1946 phangle. Ko gasave kejsora e neve francijake amtura referisarde palpale pe stereotipno špionaža thaj irisarde palpale o šajipe te den slobodija e »nomadenge«. Oficijalno von naj sas internirime numa dendo si lenge šajipe te trajin pe kodo than. Akava sas sa dži ko 10. Maj 1946 berš, kana sas o dekreto kotar o 6. Aprilo 1940 čhindo.

Pharo simbolo vaš e nekobor generacije

Vi pala adava so e Sinturi thaj e Rroma ki Francija sas čhuvde ki rig kotar i deportacija thaj ekstreminacija, akala šov berš kotar o phanglipe mukhlas dukhavdi vurma akale familijenge ko palune nekobor generacije. But majpalal, jekh nakhlo kotor andar e historija sas prepindžardo. Ko 2017 čhinde si e diskriminacijake kejsora kotar o 1912. Thaj e »Tsiganes« si − majcera oficijalno − sastes integririme ko themutnipe.