But šelberša sas e Sintura thaj e Rroma bešutne po italijako opaštapu. Ba e »Zingari« naj sas leparde ande selutne paramiče, sar angla o italijako kethanipe (1870 berš) kada vi majpalal. E Sintura maladonas ko centralno thaj pe vordorig kaj pesko trajosko ajluko kerenas sar phirutne artistora (muzičarja, akrobatora, cirkuseske artistora thaj karuseleske manuša). Kaj o phiripe pe droma telal e kazna perelas, numa e familije kas ofizijelno lizenca vaš kodola buća sas, naj sas hapsime kotar e policija. Ko avgo 19 šelberšesko majbut Rroma bešenas ke opaštapeski sudutnirig kaj sas len fiksno thanesko bešipe. Màjbut kerenas buti e grastengo kino-bikinipe vaj sar metaloske bućarne. Pe šelberšesko paruvipe, buteder avrutne Rroma thaj Sinturi khuvde perdal i granica ki Italija – vi paš kodo kaj butivar kerdilas zor te na mukljon kote.
Italija
Paldipe e »nathemeske Zingari«
Sig pala kodo kana o fašistikano režimo lijas peski zor ko 1922 berš, sas ikalde avrijal serije kotar e directive kola so na mukenas o khuvibe e »nathemeske Zingari« vaj sas vakardo olengo paldipe. Konkretno e Rroma thaj e Sinturi bi e identitetesko dokumento sas zorasa perdal e granica tradine, bizo e granicake thema te oven informirime. Akava sas specijalno kerdo vaš e Rroma thaj Sinturi kotar e Venezia Giulia thaj Tridentina, kolenge so naj sas dendo nisavo nacionaliteto pala i aneksija ko 1919 berš kotar e duj regionora ki Italija.
Phanglipe telal o fašistikano režimo
Crdindos kotar o Januaro 1938, o fašistikano režimo andas decizija te phandon e »Zingari« ki italijaki sudutnirig. Kotar akala policijake buća majbut sas istarde e Rroma kotar e Istrijako opaštapu (paša 80 manuša), kola so sas bičhalde ki Sardinia, thaj e Sinturi vi e Rroma kotar e provincija Triest. Ko 1938, o fašistikano režimo dijas avri nevipe vaš o krisi mamuj e Bibolde. E Rroma thaj e Sintura ke kova krisi naj sas leparde. Sebet adava naj sas hramome vaj naj sas kategorizacija kerdi vaš kodo katar von aven.
Pala e Italijako khuvibe ando maripe po Juni 1940, o fašistikano režimo dijas komanda vaš kodo te phanglol sako kon ka mujil kaj si »džungalo« vaš i nacija, čhuvindos andre thaj e poltičharen so si mamuj olende, e nakherutne Bibolden, themutnen kotar e »biamalikane thema«, »Zingaro«, thaj averen. Vi o dureder ačhovibe thaj phanglipe pe Rroma thaj e Sinturi sas implemetirime telal e direktive so sas skrinisarde kotar e policijako šefo, Arturo Bocchini, thaj pala olesko meribe ko Novembro 1940 berš, kodo džalas dureder kotar olesko dujto manuš o Carmine Senise. O phanglipe naj sas praktikovime pe sistematikani baza, numa sas reflektirime pe italijake Rroma thaj e Sinturi bi o bešipasko than thaj pe sa e avrune Rroma thaj Sinturi. Paša 350–400 Rroma thaj Sinturi sas bičhalde ke Lagerja ki italijaki sudutnirig (specijalno ki Tossicia, ki provincija Teramo, thaj ki Agnone, provincija kotar e Campobasso), dži kote paša 600 sas phangle ke izolirime gava (pindžarde sar »phanglipa ko lokalitetija«), specijalno ki italijaki centralno thaj vordorig, thaj dureder kotar e granice thaj armijake thana. Ko solduj phanglipaske thana thaj lokacije o habe sas hari thaj e higijenake kondicije but bilačhe.
Deportacije telal e Njemcikani okupacija
Kana o Fašizmo pelas (Juli 1943 berš) thaj e alijansaki avijacija ande Italijako them reslas, e Rroma thaj e Sinturi lije pesko šajipe te džan peske kotar e phanglimaske thana kerdine kotar o režimo angleder no so avile e Njemcikane Jekhina. Ki vrama kotar e njemcikani okupacija (1943–1945) thaj o kethanutno formiribe kotar e italijaki Socijalistikani Republika, nesave kotora e italijake Socijalistikane Republikatar, bukadar Sinturi thaj Rroma sas deportirime ko Njemco sar italijake armijake phangle, zorasa tradine te keren buti vaj sar »Zigeuner«. Ko paluno kejso si e Rroma phangle thaj astarde ko provincije kotar e Udine, Trieste, thaj Ljubljana, kola so sas direktno telal e rajheski administracija, thaj bičhalde sas ande Mudaribaske Lagerja.
Naj oficijelno numero vaš e mudarde Rroma thaj Sinturi
Naj oficijalno džanipe vaš o numero kotar e mudarde Rroma. O Fašistikano režimo na dijas komanda te mudaren pes e Rroma thaj e Sinturi. Sar te si, amen džanas kaj e Rromane čhavore mule, sar došalipe kotar e bilačhe dživdipaske kondicije, sar ando Koncentracijako Lager Gonars, ki provincija kotar o Udine, kote so e jugoslavijake civilora phangle sas. Andar e provincija kotar e Ljubljana, savi so sas telal i Nacistikani okupacija, buteder kotar e 50 Rroma sas deportirime ko Auschwitz ki vrama kotar o Novembro – Decembro 1943 berš; amen na džanas kobor olendar irisardepe dživde. Ba, paša 10 anava si džangle kotar e Rroma thaj Sinturi kola so aktivni ke italijake Partizaja sas.
Pala o 1945 berš, naj sas juristikano bućavnipe vaš e džungalipa so sas kerdine mamuj e Sinturi thaj e Rroma. Naj sas dendi nijekh kompenzacija e Rromenge thaj e Sintorenge so sas ingarde ande fašistikane Lagerja. Numa ko 2000 berš e Italijako parlamento vazdijas Memorijako Dives (27 January), numa na dijas o prepindžaripe po Samudaripen kerdo pe Rroma thaj e Sinturi. Numa ko trin lokacije kote so e Rroma thaj e Sinturi phangle sas, legarde si memorijalni plakate vaš e jažurengo pakiv, ko Prignano (provincija Modena), Tossicia (Teramo) thaj Agnone (Campobasso).
Rights held by: Paola Trevisan (text) — Sarita Jasarova (translation) | Licensed by: Paola Trevisan (text) — Sarita Jasarova (translation) | Licensed under: CC-BY-NC 3.0 Germany | Provided by: RomArchive