»E jažurengo krlo«

Rodipe

Estonia

Veronika Patočková

Translation: Sarita Jasarova

Pala e Njemcongi invazija pe Sovjetengi Unija, e teljarde Baltikane thema Litvania, Latvia, thaj Estonia, sar vi kotora kotar e Belarusia, sas formirime ko »Reich Commissariat Ostland«. Ando Juli 1941, o Hinrich Lohse (1896-1964), e Reichesko Komesaro, lijas e njamcikani civilno admnistracija. Jekh kotar oleske manuša sas o Generalno Komesaro vaš i Estonia, o Karl-Siegmund Litzmann (1893-1945). Pe statistika kotar o Decembro 1941, rodini kotar o Litzmann, registririme sas 743 Estonijake Rroma – 399 olendar bešenas ande forura a avera ande gava.

E njamcikani okupatorengi politika

I fundavni decizija te astarenpe thaj ko agor te mudarenpe e Rroma ande Estonia sas kerdini kotar e njamcikane okupatorja. E estonijake amturengi uloga te realizovipe kodi politika naj sas cikni. Ko milaj 1941, e njamcongo amto ande Estonia na kerdasa inke sistematikani politika vaš e Rromengo mudaripe, ba pe kodi vrama von mudarde sa e Bibioldengi populacija ande Estonia. Kodoleske, o teror upral e Rroma ande Estonia sas po lokalno nivelo thaj butivar sas kerdo arbitrarno. Ko Septembro1941, o Prefekto katar e estonijaki Siguritaki Policija ando Viljandi, džandos pala e Njamcongi komanda, phanglas sa e Rromen ando kodo distrikto. Sar so phenenas e manuša so kodo dikhle, von sas dinde puške kotar o Omakaitse – paramilitarno Estoniaki »korkorutno-protektiribaski« organizacija. Kotar o Septembro1941 e Estoniake Rroma sas bičhalde te keren zoravni buti telal e Policijako dikhipe .

E sa Rromengi registracija

Ko Decembro1941 o Hinrich Lohse dijas komanda kaj sa e »phirutne« Rroma trubuj te oven »tretirime sar e Bibolde« – vaj te oven mudarde. Te kerel justifikacija pe kodi decizija vov phendas kaj von legarenas nasvalimata, generalno si bipakivale, »bibućarne«, thaj si potencijalni phukavne (špijunura). Pe jekh vrama vov na kerdas vužo ulavipe maškar e »bešutne« thaj »phirutne«, thaj kodolesa vi jekhvar dijas than e okupacijake trupenge thaj e lokalni Estoniake policijake te keren kodi džung. Alosaripe ko jekh kotar kodo liduj kategorije sas bazirime upral e rasistikani perspektiva kotar olenge tradutne. Upral e Lohse direktiva, bari Rromengi registracija asardas ko Januari thaj Februari 1942 berš. But Rroma klasificirime sar »phirutne« sas phangle sar kotor katar e »Zigeuner akcija« ko 19. Februari 1942 berš thaj čhute sas ande lokalni Estoniake phanglipa. E čhavore thaj e terne dži ko 17 berša sas ulavde kotar olenge familije thaj sas legarde ko čhavorikane khera vaj ande »bućake thaj edukacijake Lagerja« ano Laitse. E čhavore thaj e terne andar kado Lager sas dende puške ko nilaj 1944 berš.

Kotar o phanglipe dži ko sistematikano mudaripe

I funda vaš o murdaripe e bukadare Esoniake Rromengo sas i avutni direktiva (Erlass) kerdi kotar o Lohse ko Juli 1942 berš, pe savi vi kadala Rroma save klasificirime sas sar »bešutne« trubulas te oven mudarde. Pe kodo, maškar e avera, ko Koncentracijako Lager Harku sas 243 Rroma dende puške.

Ko Januari thaj Februari 1943 berš, džandos pala e komande kotar o komandanto kotar i Siguritaki Policija thaj SD andi Estonia, o Martin Sandberger (1911-2010), kerdi si jekhutni sistematikani operacija trujal e sasti Estonia, atunči phangle sas e Rroma ande Talinesko majbaro phandipe, vaj ando »Bućako thaj Edukacijako Lager Reval«. Či džanelpe o čačo numero kotar e phangle manuša. Ko Marto 1943 berš, nekobor Rroma kategorizirime sar bućaki grupa, maškar olende vi buteder cikne čhavore, bichalde sas ando Lagero Jägala thaj pala kodo sas dende puške ko pašutno Kalevi-Liivia Lager. Ko Maj 1943 berš o Lohse ikaldas nevi direktiva (Erlass), paruvindos i politika vi jekhvar mamuj – sa e Rroma save so akana či trubuj te denpe puške, numa trubuj te oven phangle. Kodo sas kerdo e Rroma te oven bičhalde te keren zorasa buti. Kodo dijas šajipe e Rromenge te ačhen dživde sa dži ko milaj 1944 berš. E avera Estoniake Rroma – maškar 150 thaj 300 manuša – sas bičhalde ando Lager Murru ando distrikto Padise ko milaj 1944 thaj pala lengo avibe kote dende olen puške. Kana e njamcikani Armija gelas avri andar o them ko Oktobro 1944 berš, 31 Rroma ačhile dživde ando Talin thaj 15 ande Laitse.

Paša totalno mudaripe e estonijake Rromengo

E jažurengo egzaktno numero si but phares te džanelpe. Gindilpe kaj sas mudarde maškar 800 thaj 1.000 Rroma, so si numa pandž vaj šov procentura katar e Estoniake Rroma save so ačhile dživde. Ko 2007 sas vazdimo memorijalo ko Kalevi-Liivia vaš e mudarde Rroma. Vakardol kaj sas mudarde trujal 2.000 Rroma.