»E jažurengo krlo«

Rodipe

Genocido, Holokaust, Porrajmos, Samudaripen

Karola Fings

E Rromengo mudaripe tala o Nacional-socijalizmo sas Genocid. Kodi vorba si importantno kaj o Genocid fundamentalno uladol kotar aver mudaribaske forme. E genocidosko cilo si te khosel jekh sasti grupa savi so kotar e minoriteta si pindžardi sar »dušmani«. O Nacional-socijalizmo pe Rromen vi sar pe Bibolden, stigmatizacija kerdas sar »bilačhi rasa« thaj andas peske decizije permanentno te khosen olen kotar o them. Kodo von resle kotar i socijalno, ekonomikaki thaj thaneski izolacija. Teli i učhalin kotar o Dujto Lumako maripe, o fizikalno mudaripe ultimativno ulas prioriteti. E jažurengi selekcija sas kerdi na pala olenge personalni karakteristike, numa màjbut pala kodo kaj von sas minoriteto. E čhave, džuvlja thaj e murša šaj sas te hasaren pesko trajo numa kodoleske kaj sas klasificirime sar »Ciganura«. Na dikhlaspe si li von čorole vaj barvale, asimilirime vaj biasimilirime, terne vaj phure, parne vaj kale morćhake. Saste familije sas sistematikanes registririme, deportirime thaj mudarde. Kate si aver dikhipa vaš kodo savo alav te vakardolpe te šaj adekvatno delpe deskripcija vaš kodo kriminalo mamuj o manušipe.

Terminologijaki politika

O Genocid kerdo upral e Sinti thaj e Rroma naj sas pindžardo dešberšenca perdal. O Civilno hakajengo miškipe maškar e Sinti thaj e Rroma sas o angluno savo lijas e publikani sama thaj rodijas o kriminalo kerdo mamuj kadala minoritetija te ovel pindžardo thaj kompenzirimo, sar kodo sas e Genocidosa kerdo upral e evropaki Biboldengi populacija. (Dikh: Le kezdimata thaj o barjarImos kathar transnacionalni mishkimata le rromenge te aresen civilni chachimata maj palorral kathar o porrajimos)

Te mothavas so si i buti; o alav »Holokaust« – savo avel kotar i purani grekikani čhib thaj phenel »kompletno phabarrdo« – butivar vakardolas vi vaš o Genocid upral e Sinti thaj e Rroma. Kodo arakhlas kritika maškar nesave džene sostar e džangle manuša thaj e interesirime grupe phenenas kaj numa e Bibolde sas tala o globalno thaj totalno mudaripe ko Nacional-socijalistengo periodi. Akava dikhipe si adives perado kotar o sikljaripe.

» Holokaust « te sikavelpe historikano unikatno mudarimasko Proceso

Lindos sama vaš e diferencije ande gindipa, verveder Evropake institucije lenas o alav »Rromengo Holokaust« maškar aver alava. O alav »Holokaust« na vakardolpe te sikavel ekskluzivno o mudaripe thaj e evropako Biboldengo mudaripe, numa haćarelpe sar upruno anav vaš i genocidno politika kotar e Nacional-socijalistengo režimo thaj oleske kolaboratorja pe vrama kotar e 1933–1945 berša. E Sinti thaj e Rroma sas čhute pala e specifikani intencija te kerdol upral lende mudaripe vakerdo sar »Holokaust« sar so kerdo sas e Biboldenca. Kate trubuj te phendol kaj o alav »Holokaust« korkori peske naj kontraverzno sostar lepardolas vi pe but purani vrama, kolesa phenelape vaš e dživindengo »jagasa phabardo jažur«. Paša kodo alav, o alav »Shoah«, vakardol ando Izrael, sikavel i bibaxt (katastrofa, vaj destrukcija) kerdi upral e Bibolde kotar e avrutne manuša thaj zora.

Samudarimaski Konvencija

O alav »Holokaust« vaj »Genocid« naj istarde kotar nesave minoritake manuša save so phenen kaj akava alav naj cpezifično. Sar kaj phenel o Raphael Lemkin, jekh Biboldo so ačhilas dživdo, kodo alav avel kotar o anav génos (Grekikano anav vaš o avipe, perutnipe, rasa) thaj o alav caedere (Latinengo alav vaš o murdaripe, čhinipe). Ko 1948 berš, kale manušeske gelas vasteste ko Selutno hakaj te čhuvel sar kriminalno akti kadaja intencija: »murdaripe i sasti populacija vaj jekh olako kotor, nacionalutni, etnikani, rasaki vaj religijaki grupa«. Sar misala kotar o Genocid dikhle si e murdaripa pe Herero thaj Nama katar e njemcikane kolonijalni trupe ande Namibia (1904–07), e Armeniengo mudaripe kotar e terne turkijake nacionalistja (1915–16) vaj pe kado moderno vrama, murdaripe e Tutsiengo kotar e Hutu ande Ruanda (1994). Užes te phendolpe o specifikano mudaripe upral e Sitni thaj Roma telal o Nacional Socijalizmo phendolpe »Nacional-socijalistikano Genocido« vaj, pe skurto forma, »NS Genocido« sar so lepardol butivar.

Rromane čhibake alava

E Romane intelektualcja dije nekobor mesala so avena andar e rromani čhib. Ko 1990-berša, o aktivista Ian Hancock (U.S.A) popularno kerdas o lafi Porrajmos, neologizmo so phenel »paldipe« vaj »destrukcija«. Kodo alav crdijas bari kritika. O lingvista Marcel Courthiade (Francia) phenel kaj kodo alav avel kotar o lafi, porravel (»te pravel pes buhleste o muj«), thaj ko vakeripe šaj te phenel vi aver truposko vaj kotorengo putardipe. Džandos pala kodi konotacija, savi šaj te haćardol ko sa e dijalektja, kodo alav naj sas adekvatno.

Mamuj kodo, o Courthiade kamel te phenel Samudaripen. O alav majanglunes sas vakerdo ko 1970-berša tala o konteksto vaš o Auschwitz thaj Jasenovac. Kodo neologizmo si kerdo kotar e alava sa (rromanes »savorre«) thaj mudaripen (mudaripe) so phenel »savorrengo mudaripe« vaj »sa mudaripe«. O Courthiade phenel kaj o alav Samudaripen si neutralno thaj asocirinel ko šok. Thaj, ki komparacija e alavesa Porrajmos si majlačho thaj buteder majprecizno sostar phenel vaš o mangipe te mudarelpe ko konteksti kotar o NS Genocid. I Internacionalno Rromengi Unija akana lela o alav Samudaripen.