»E jažurengo krlo«

Rodipe

Belgija

Monique Heddebaut

Kotar o 1839 berš i policija vaš e Avrune nathemeske manuša (»Police des Étrangers«) crdijas te kerel registracija sa e manušenge kola khuvenas ki Belgija. Sar so nakhenas e berša i policija lelas vužules e metode kola so sas ki praksa ande Francija, arakhlindos pesko generalno resljaribe dži ko angluno kotor taro duj šelberšeskere beršalipe kana i policija kerelas e »nomadengi« registracija (Kanuni kotar o1912). Ko 1933 berš o sektoro vaš e nathemutne čhutas ando rodipe kote so sako nathemutno manuš trubuj te ikalel phiribasko dokumento validno vaš e duj berš thaj kodo dokumento pala duj berš šaj ovelas te ovel validno vi dureder; e šaj lenas o »phirimasko passporto - dokumento« (»feuille de route«) kova so sas validno numa trine čhonenge. Ki akaja vrama, trujal biš rromane familije bešenas ki Belgija, o numero sas dži ko 200 manuša.

Našimasko than kotar o 1933, okupirime kotar o 1940 berš

Ki vrama kana o Nacional-Socijalizmo astardas peski zor ko Njemcongo Rajho po 1933 berš, nekobor familije kotar o Njemco thaj i Niderlanda našle ki Belgija. E armijaki okupacija ki Belgija thaj ki upruni Francija ko Maj 1940 berš tradije nekobor familijen te našen po than savo naj sas tala e armijaki okupacija. I nevi kerdi teritorija ki »Belgija thaj Upruni Francija« sas čhuvdi telal e armijaki administracija thaj legardi kotar e Njemcikano armijako governo kasko bešipasko than sas locirimo ko Brusel. Ando Aprilo 1941 berš, e armijaki administracija e manušenge kasko avipen si kotar e »Zigeuner rasa« (»nomads de race«) na delas te ačhen ke thana paša o derjav. Kotar o Januari 1942 berš, e »Zigeuner«, e phirutne, vi e phirutne artistja, vi thaj e manuša kolen naj sas fiksni bešipaske khera thaj sas phureder kotar e dešupandž berš, musaj sas te legaren pesa sasti vrama i »Zigeuner karta« (»Zigeunerkaart«).

Deportacija ko Auschwitz

Sa e Rromengi deportacija ko Koncentracijako thaj Mudaripasko Lager Auschwitz-Birkenau sas kerdi kotar e dendi komanda kotar e Njemcongo Rajho legardi katar o »Rajhesko Lidero kotar o -SS« (»Reichsführer-SS«) Heinrich Himmler po 16. Decembro 1942 berš, resimasa te čhivel andre thaj e thema sar so si i Belgija vi e Upruni Francija ko Marto 1943 berš. O prioriteto vaš e deportacija sas dendo pe Biboldengi populacija, dži kote o phanglipa pe »Zigeuner« lije pesko than ki vrama maškar e čhona Oktobro thaj Decembro 1943 berš. E phangle manuša majangle sas arakhle ke phanglipaski lokacija paša olenge bešipaske thana, thaj palem e phangle sas bičhalde ande Tranzit Lagerja ko Malines (Mechelen) nekanutne Dossin armijake barake, lokacijasa paša o Antverpen thaj o Brusel. Totalno numero kotar e 25.484 Bibolde thaj 351 Rroma sas deportirime kotar o Lager kova so sas kerdo ko Avgusto 1942 berš.

»Transport Z«

Kotar e 351 phangle manuša kola so deportirime sas po 15. Januaro 1944 berš ko specijalno treno (pindžardo sar »Transport Z«) ko Auschwitz-Birkenau, olendar 160 manuša sas terneder kotar e 15 berš. Maškar olende sas Sintora, Rroma, tradipaske thaj cirkusoske artistorja, sar thaj vi kino-bikinibaske phirutne – sa kola manuša so sas klasificirime sar »asocijalni«. Jekh šela šovardeš thaj pandž avile andar i Francija, 109 džene andar i Belgija, 18 andar i Niderlanda, thaj jekh manuš Španijatar; 14 džene našle andar o Njemcongo Rajho, 20 našti sas te irisarenpe palpale ko Norvegija, thaj nijekh olendar naj sas olen themutnipe katar savo them aven /bithemutne/. Trubuj te phendolpe kaj enja murša sas pangle ko Novembro 1943 paša o Antwerpen, thaj deportirime direktno ko Birkenau, sar kaj si o Steven Karoli, našlo kotar i racija ki vrama pala o nilaj ko 1943 berš, numa sas astardo palem ko Brusel po 2. Marto 1944 berš thaj perdal o Malines bičhaldo ko Auschwitz.

Bud cera ačhile dživde

Dopaš kotar kodola so ačhile dživde, mule pe šov čhonengo periodo genindos taro o dives kana resle ko »Zigeuner familijako Lager«, čhuvde ki ulavdi sekcija ko Birkenau. Paša 110 manuša kotar o »Transport Z« sas mudarde ki raći maškar o 2-3 Avgusto 1944 berš sar katar i »likvidacija« kotar e »familijako Lager«. Dži pe kodi vrama, 68 murša thaj džuvlja sas klasificirime sar »zurale so šaj te keren buti« von sas bičhalde ande Koncentracijake Lagerja Dachau thaj Ravensbrück. Numa 20 murša thaj 13 džuvlja, vaj palem 33 manuša kotar e sa 361 deportirime, ačhile dživde. O nekobor so ačhile dživde irisalje palpale khere pala i liberalizacija.

Phanlo e thanesa kote so bijandile ja palem savo nacionaliteto sas olen, e manuša irisalje palpale ki Belgija ja palem ki Francija resimasa te oven prepindžarde sar deportirime manuša. Naj ni jekh misal vaš e kompenzacija pala olengo čordo prekučipe.

Prepindžaripe pala 70 berš

E Rromengo phanglipe ko »familijako Lager« thaj o bilačho trajo po than kaj sas vakarde pe krisesko krisaribe mamuj e šorutne bare džungale maribaske kriminalcora ko Nurnmberg (1945-46), thaj e vakaripa sas bazirime po mujalnipe e manušengo so naj sas Rroma. Akatar majvasno si so ko 20. Januari 1946 i Rosa Keckaki vorba andar olake familijako deportiribe – kote sas 21 manuša – sas phravdes šundi ko tribunal ando Hasselt (Limburg, Belgium) sar jekh kotor katar e maribaske krisariba.

O navakaripe pala o Samudaripen gelas sa dži ko 1976 berš, kana o historičari José Gotovitch ikaldas avri i angluni studija. Po 24. Januari 2013 berš, o Belgijako Senato – o upruno kher kotar o federalno parlamento – lijas pe peste i doš kotar e Belgijake institucije vaš e kerde džungalimata ki Belgija mamuj e Bibolde thaj odolesa vi pe Rroma.