»E jažurengo krlo«

Rodipe

Belorusia (adadivesutni Belarus)

Martin Holler

Kaj i Belorusia angleder o Dujto Lumako Maripe pe duj kotora ulavdi sas, našti te delpe čači inoformacija kobor Rroma kote bešenas. Džandos pala e Sovjetengo genipe kotar o 1939 berš, 3.362 Rroma dživenas ande Sosijalistikani Sovjetaki Republika Belorusia (BSSR), numa o čačo numero šaj te ovel majbaro, kaj e Rroma mothadonas sar Belorusiake vaj Rusijake manuša. Pe kadi vrama i Belorusiaki raćorig sas telal i Polska, kote so e Rroma naj sas genipaski kategorija. Cera džanelpe vaš e Rromengo trajo telal e Sovjetengo legaripe maškar o Septembro 1939 thaj o Juni 1941.

Okupacija thaj anglune mudariba

Ki vrama telal i Njemcikani okupacija ko nilaj 1941, e Belorusia sas palem ulavdi ko duj kotora. Ki raćorig, e forosa Minsk, sas čuvdi civilno administracija savi so preperelas telal o »Generalno regiono Belorusia« (Generalbezirk Weißruthenien) e »Rajhesko Komesarijato disjorigako them« (Reichskommissariat Ostland, RKO). E disjorigake thana ačhile vi dured telal e armijaki administracija kotar e Armijaki maškarutni Grupa. Ande aver thana sas dendine radikalni thaj antirromane komande. O Wehrmacht-esko komandanto ki Belorusia o Generali Gustav von Bechtolsheim phendas ko 10. Oktobri 1941 sa e Rroma te mudarenpe »po than kote kaj si«. Sar kaj phendas o Gustav von Bechtolsheim »musaj si sa e Bibolde te xasavon kotar e phuv thaj vi e Zigeuner trubuj te oven mudarde«. Ande avera dende komande o Wehrmacht dijas komanda sa e phangle »Zigeuner« te bičhaldon ki Policija vaš o Siguriteto. Atunči, naj evidentirime sas li akala džungale bilačhe komande implementirime pe sa thana ki Belorusia kotar o 1941 berš. I »Armijaki grupa B« (Einsatzgruppe B) kotar e Policijako Siguriteto thaj o SD, kaske mobilni koncetririme armijake grupe ande okupirime Belorusia »šulavenas« e »namangle elementora« sar so si e komunistora, e Bibolde thaj »Zigeunern«, mudarde paša 300 Rroma ande paluni vrama katar o palonilaj 1941. Ba o sistematikano mudaripe crdijas angle ko 1942. Kotar akava vrama e Siguritaki Policija sa e Rromen mudarelas bizo nesavo ulavipe.

Sistematikano mudaripe

Ando Generalno regiono Belorusia, sistematikano mudaripe pe Rroma crdijas ko 1942, majbut kotar e Siguretaki Policija. Ande nekobor kejsora, e lokalni administracijake šorutne dijesa avri komanda vaš o mudaripe, so kerdine sas kotar e žandermeria thaj katar e lokalno žutipaski policija. Ande Vileika, Kletsk, vi Gorodišće, e Rroma thaj e Bibolde sas kethanes mudarde, ando Snov e Rroma sas legarde kethanes e Biboldenca ko masovno limori.

Kana dikholpe ke aver thana kotar o RKO, ko Generalno regiono Belorusia e jažurengo numero sas majbaro. Kodo šaj naj sas koincidencija, kaj i Belorussia sar jekh sasto teritorijako kotor sas, than kote so e partizajengo centralno aktiviteto sas, thaj odolesa andas specijalno »siguritaki griža«. Sar kaj si dende komande kotar o Učeder SS thaj Policijako Komandanto pe Centralno Rusija thaj Belorusia, o Curt von Gottberg, o SS thaj e armijake manuša mudarde e Rromen thaj e Bibolden ande masovno bareder antipartizanski akcije, so lije than ko sa e thana ande okupirime Belorusia.

Pala e Cristians Gerlach-eski kalkulacija, e Namcora mudarde na maj cera kotar 3.000 Rromen ko Belorusiake okupirime thana. Numa o čačo jažurengo numero šaj te ovel but maj baro.

Cera monumentura

I ekstra kerdi Themeski Komisija kerdas kontrola pe nesave akcije save si kerde kotar e Nacistikane džungalipa mamuj e Roma, numa kodo ande Sovjetenge post-maribaske krisariba na kheldas bari rola. Kado si vi e oficijalne komemoracijasa, vi pala adava so ki adivesutni Belarusia si trin monumentora vazdime vaš e Rromane jažura.