Klasicko bašaviben

Rodipe

Bizetovo Carmen the bipaťivaľi džuvľi

Sydnee Wagner

O Roma saro hiperseksualno tropa

Jekh andral o peršo sikhaviben, sar dičhol e romaňi džuvľi pre evropsko scena, has andro Shakespearovskero O “Antonius the e Kleopatra” (1607). Sigeder moderno evropsko asocijacija maškar o Egipťana the Roma, ľidžanas le sigeder modernone sthovkeľaren, sar Shakespeare, kije adaptacija klasickere egipckone postaven sar Gypsies/Romen.

Romaňi sexualita hin direg rasisticko, the vaš kada perel adaďiveskeri eksotizacija the chochaďipen.

Kana vakerel pal e romaňi džuvľi, sar te bi vakerelas pal e Kleopatra. O Shakespeare sikhavel prindžarde rasovo mišľi pal e promiskujita the garude kamibna. La Kleopatrakero seksualno kamiben, sikhado, sar “romano kamiben”, pes ačhel simboliha, so kerel fantasticko čujiben pal e ekzoticko erotika, so pes šaj ačhel čarimen the upre kerel le parne evropska muršen, sar la Kleopatrakere piranes le Markus Antónijus.

Operno Carmen

O tropos la hiperseksualno romaňa džuvľakero, so upre kerel parne muršes, pes na našaďas le neve časoha, aľe has furt reproduktimen andro 17. the 18. šel berša. E Georgaskeri Bizeteskeri “Carmen” (1875), hin nekhprindžarutňi scenicko produkcija, kerďi pre romaňi džuvľi the lakeri seksualita. E francuzko opera, so peršo razos bavinelas andre Opéra-Comique, andre Pariža, kerďas bibacht maškar o džene pal o Dón José, špaňelciko slugadžis, so les upre kerďas the mukhľas les bipaťivaľi romaňi džuvľi, e Carmen.

O tropos pal e hiperseksualno romaňi džuvľi, so dživel andro popularno medijalno sikhaviben pal o Roma the andre mišľa le parne Evropanenge, kerďas sistemovo seksualno zor the seksualno bikenaviben le romane džuvľenca andre Evropa.

O José hin agorestar zoralo aščal e Carmen, sar giľavel lakeri habanera “O kamiben hin vzpurno čiriklo.” Kana e Carmen džal pre džuvľi la čhuraha (stereotipno sikhaviben pre romaňi kriminalita). O Zuniga dustojňikos pre straža, rozkazinel le Joséske te phandel andre o vasta la Carmenake, kada lake pre dzeka te kerel upre le Josés. O José odmukhel peskero čirlatuno dživipen, hoj te spokojisajol la Carmen the geľas laha te kerel bibachtaľipen, aľe sar pes e Carmen le Joséha uňinel, mukhel les aščal o zapasňikos le bujakenca, aščal o Escamill. Murdarel la andro thovavibnaskeri choľi the jekhvariko giľavel pal peskero kamiben kija late.

Chasňarďi seksualita the romano bibachtaľipen

Te džal pal kada, sar čujinen e romaňi kriminalita the seksualita, ta e Sarah Houghton-Walkerovo phenel: “Kaja fascinacija la Romengera seksualitaha sikhavel sakoneskero vzorcos, th’avka he te vakeren le zorakere odporoha, pes zdel, hoj but so irinen hin pricirdle kijo vagabunda, so sudzinen.” He te e Houghton-Walker sikhavel, hoj kada vzorcos hin ča suno parne evropsko muršengero te oslobozinel pes andral e domacnosťa, kada lav ignorinel sposoba, savi hin e romaňi seksualita konkretnones rasisticko the paľis preperen le adaďiveseskere eksotizoviben the chasna.

Andre peskeri studija pal o teštos špaňelciko Gitana e Lou Charnon-Deutsch phenel: “Andro nekhbuteder vakeribna hin o zvazkos le muršestar, so hino markarsar upreľidžando, aľe buterval mardo, so hino cirdlo kije džuvľi, lakero bije problemos the voďakero džaňiben ačhel pes bareder le thovibnaha kija peste.” O tropos pal e bipaťivaľi romaňi džuvľi, pes avka ačhel drom, hoj o murš, evropsko pirano te sikhavel peskeri marďi seksualita the mek bi kamelas te čhivel e bibacht pro Roma.

O tropos pal e hiperseksualno romaňi džuvľi domukhľas sistemovo seksualno zor the seksualno bikenaviben le romane džuvľenca andre Evropa.

Žadik so kala mišľi hin fiktivna, hin len imar šel berša čačutne problema perdal o romane džuvľa. O tropos pal e hiperseksualno romaňi džuvľi, so furt dživel andre popularna medijalna reprezentaciji pal o Roma the andro mišľi le parne Evropanenge, domukhľas sistemovo seksualno zor the seksualno bikenaviben le romane džuvľenca andre Evropa. Bizetovo Carmen hin opera, so sikhavel bešňeto fantazija la seksualizovimen romaňa džuvľakeri, ta the kerďi zor pro romane džuvľa andro vasta parne muršenge, zor so hin la dukhaha buteder realisticko, sar karikaturimen Carmen, hin abo kana avla.