Literatura

Rodipe

Katharina Janoska

»Pa sja kadja djela naj amari« Literatura kata l’ Roma thaj pa l’ Roma

Ande muřî familija či dja pe but svato pa kodja, katar ame avas, na anda kodja, kê varekon laźajlo vaj te zumadja te garavel vareso, nego sja kodja nas amende či soski tema.

Kana sîmas xančî maj phuri, atunči lem te baviv ma muřa historijasa, zumadem te sićov pa strêjino narodo pa l’ Sinti thaj pa l’ Řom. Lja ma e dar, kana ginadem le anglune sektorur ande diverzni knjige.

Jek tipično eksemplo arakhadol ande knjiga »Geschichte der Zigeuner; ihre Herkunft, Natur und Art« katar o Theodor Tetzne, kaj anklisto ando bêrš 1835 (rig 94), kothe ramol (originalno njamcickone śibate):

»Kana das duma pa l’ zanatur kata le Zigeuner, atunči či tromas te gîndisaras pe amare zanatlije, save njerin pesko manřo pharja bućasa; phari bući thaj řêvdija naj e djela kata kadala khandine gunoja, von kamen numa te hodinen pe thaj te kêren kodja, kaj aśêl lengê so maj but vrjama palaj hodina.»

Specifično interesantno ande kaća knjiga sî le sekcijengo řîndo. Ande knjiga arakhadon po eksemplo sekcije pa xabenata, pa hurjavimata, pa vizualno aspekto, paj teštoski konstitucija, čê fjal kata l’ Řom thaj Sinti egzistirin thaj kadja maj dur. E knjiga sîkavel le manušên kata kaća etničko grupa maj but sar jeg čudno fabulaki kreatura thaj na sar realni manuš.

Zumavimaskê pasur te haćarel pe thaj te dokumentiril pe o »Wesen der Zigeuner« arakhas butivar ande kasave lilengê fjalur. Skoro dićol kê kaća etnijaki grupa varesar prasala pe thaj či dikhêl pe sar jeg seriozno grupa. »Pa sja kadja djela naj amari« - sja kodja avel mangê permanentno ande godji kana ginavav kasave bimaladimata.

Sode maj but lem ma la temasa ‚Sinti thaj Roma ande literaura‘ kadići maj but lja ma e xoli, o kerkimos thaj e truš vareso te pařuvav. Muřo dad mothodja mangê ande kuća vrjama:

»Te te vorbisa pîterdes ande publika pa ćo poreklo, athoska sî te kêres duplo maj but bući sar le aver źene.«

But bêrš palal lem te haćarav leskê svatur. Von avile mangê vorta ande godji kana sîmas ka muřo profesoro, te diskutuiv lesa muřî diplomaki bući. Lako titulo sas «Literatur von und über Roma: Unterschiede und Gemeinsamkeiten« (»Literatura kata l’ Roma thaj pa l’ Roma: diferencije thaj kethanimata«). Kodo sas vi o titulo pala muři studija ‚Komperativno Literatura‘, kaj dem ando bêrš 2012 pêrdal ka Bečesko Univerziteto.

Muřo profesoro puślja ma man, te sîm me sigurno, te šaj kêrav bući naučno thaj obejktivno, vi te sî mîřî řêdêčina řomaji. Me phendem leskê kê daštiva. De athoska či źanglem, kê vorta kaća trjaba kam tradela man źi ka agor le neutralitetosko: Sar manušni, sar Řomnji thaj sar źuvlji.

Jeg frekventirime deskripcijako tipo ande gaźikaji literatura pa l’ Řom thaj pa l’Sinti sî »Die Zigeunerin als Verführerin«. (Dikh e Visualne Artura thaj Filmo) Maj butivar sî voj jek šukar têrni śej kaj diljavol lakê jek gaźo. Jeg kata maj ašunde eksemplura sî e Esmeralda andi kenva ›Der Glöckner von Notre Dame‹ kata o Victor Hugo, 1831.

E pozicija kata e »Zigeunerin« sî katka ambivalentno. Voj sî jeg egzotično źuvlji kaj cîrdel le mîršên peske šukarimasa karing peste thaj kodolasa sî voj palaj buržoazija simbolo pala erotični garade želje. Kaj sî voj strêjino thaj egzotično, sî voj jeg permanento zumavimos pala o moralo thaj palaj religiozno koncepcija le društvoski.

Kaća egzotikaki rig cîrdel pe jeg rig le manušên, pe kaver rig daravel len. Kaća figura sî vorta o simbolo pala sja, so sî zabranime haj kaj sî zabranime, vi cîrdel le manušên.

Le protagoniston aźukêren zurale sankcije, kê kodolasa dobin na numa le strêjini źene pengo štrafo, nego vi o opasnosto peravel pe, te o manuš perel ande l’ bêzexa.

Pe sama kata kado kližejo, le Sinti thaj Řom permanentno aśên po agor le društvosko, de von sî vi kodola źene, kaj sî mistični thaj kaj źanen svakones te cîrden karing peste. Pe kaća sama sî von o simbolo pala garade društvoskê želje thaj truša. Te sas von maj anglal ande l’naučni tekstur sîkade sar źungale źene, de akanara našti či jeg murš te našêl le šukarimastar kata e »geheimnisvollen Zigeunerin«.

De, sja kadala trjabe den bute źenengê jeg xoxamno patreto, thaj kodja avel źi kothe kê trobul kak justifikacija – vorta kodja sî o punkto: Bute šêle bêršenca e literatura sas jeg kata maj importantni medije, kaj formirilas le manušêngê gîndimata thaj le manušêngê opinije, kê nas radio, nas TV, nas interneto.

E rasističko deskripcija kata l’ Sinti thaj l’ Řom ande literatura andja e eksluzija, o progono thaj e dušmanija pe l’ Řom maj angle thaj formirisardja le predrasude, kaj arakhas len ź’ adjes.

Kadala faktur denas jeg baro impetuso pala o trajo thaj o progreso le Řomengo thaj Sintongo thaj kodja pale vi pe lengi literatura. Aj kadja dikhas jeg bari koherencija maškar o literarno thaj o sociološko krugo. Kodja zumavem te hatjarav thaj sîkavav ande muřî diplomaki bući.

Ande literatura kata l’ Řom thaj kata l’ Sinti sîkavel kodja laśes e maladi analiza: Teme sar o holokausto, progonur, o mundarimos thaj e diskriminacija, o Řomanipe thaj kadja maj dur arakhas ande bute thanende, sar kaj sî e literatura kata e Ceija Stojka, o Mongo Stojka, o Stefan Horvath, o Tamás Jónás, o Ilija Jovanović, o Bert Pertrup, o Nedjo Osman (dikh vi Theater Pralipe).

Vi muřa diplomaki bući sî jeg rezultato kata sja kodja: Te na ginademas kadići but bimaladimata ande literatura pa l’ Řom thaj Sinti, či na ramosardemas kasavi bući, ande savi javin pe vi Řom thaj Sinti penga vorbasa thaj kaj na vorbil pe feri pa »ame«. Vi me korkořî sîm o maj laśo argumento pala kodo opisime krugo.

Kadala patretur kaj formirisardja e literatura arakhas parcialno ź‘ adjes ande manušêngê šêre. Le termosa »Zigeuner« formirisajlo kak specifično termo, kodja sîkaven maškar aver le anava kata diverzni xabenata. O »Zigeuner« kêrdilo produkto.

Le Řomen thaj Sinton nas len šoha e šansa, te aven aver sar numa kadala fabulakê kreature, kaj ankliste andaj fantasija le društvoski thaj le poetongi. Kana kam respektirin pe, akceptirin pe thaj dikhên pe le Řom thaj le Sinti sar manuša – thaj numa sar manuša – kodja kam sîkavela e vrjama kaj sî angla amende.