»E jažurengo krlo«

Rodipe

Holandia

Karola Fings

E Sinturi bešenas andi Holandia katar e maškarune šelberša, a e Rroma kote avile ko 19 šelberšipe. Te kamenas te khuven ande dromaribasko kino-bikinipe, olenge phenenas kaj si woonwagenbewoners, save so kerenas love sar manuša so phirenas thaj kerenas artistikanipe, kino-bikinipe vaj buti upral konstrukcije. Ko manušengo genipe kotar o 1930 berš registririme sas 11.000 »phirutne« kolendar numa nekobor šela sas Sintura vaj Rroma.

Ko maj 1940, e njemcikane Armijake manuša marširinde ande Holandia. O Adolf Hitler dijas komanda te kerel pes Njamcikano civilno gaverno, legardo kotar o Arthur Seyss-Inquart sar komesari ki okupirimi Holandia. Pe kodo berš, e njamcikane okupacijake autoritetura astarde te den identitet-karte vaš e »phirutne«. Sa e woonwagenbewoners registrovime si ko Oktobro 1941 berš. Dži ko juni 1942 berš 10.000 anava sas hramome ando centralno registro.

E kidipaske Lagerengo kerdipe

Ko 1943 berš, o komandanto kotar i Siguriteski Policija dijas komande te oven tradine sa e phirutne trujal o regiono paša e askerengo centralno štabo ko Hilversum, sigo pala kodo o šorutno policijako šefo (Höhere SS- und Polizeiführer) kerdas konfiskacija pe sa e grasta kotar e »Zigeunera«. Kotar o Juli 1943. berš, kerdi sas generalno zabrana po vordonengo phiripe. Nekobor čhona angleder, ko Maj 1943 berš, džandos pala i komanda dendi kotar e njamcikane šorutne, e Holandiaki Policija lijas instrukcije te kerel 27 kidipaske Lagerura vaš e 1.163 registririme karavanura. Majbare Lagera sas ando Apeldoorn, Utrecht, s’Hertogenbosch, Tilburg, Groningen, Amersfort thaj Westerbork. Nesave familije haćarde o nasul thaj gele te bešen ande stanura vaj lije te garaven pes.

Kotar o Westerbork ko Auschwitz

Kodo so kerdo sas ko 1943 berš, phanglo sas ke komanda dendi kotar e Reihesko šerutno ofiso vaš o siguriteto ko 29. Januari, a kotar o 29. Marto sas praktirime ki Holandia: E Sinturi thaj e Rroma trubuj te oven deportirime ando Koncentracijako thaj Murdaribasko Lager Auschwitz-Birkenau. Ande Holandia i komanda sas implementirime kana sas agorme e deportacija pe Bibolde. Ko 14. Maj 1944 berš o generalno direktori ande Holandiaki policija dijas kodi direktiva ki siguritaki policija (SiPo) thaj ko SS-oski jekhin (Sicherheitsdienst).

Ko 16. Maj 1944 i policija kerdas transporto kotar e 578 manuša ando »tranzitno Lager vaš e Bibolde« ando Westerbork. Vaš sako phandadipe i kriminalutni thaj armijaki policija, vi o komunako šerutno phandenas pe jakha thaj denas buhlo kerimasko šajipe. E manuša saven sas holandijako themutnipe trubulas te aven avral o phandadipe, ba pe kodo na dikholas zurales. Telal i njamcongi kontrola ando Westerbork kerdi si jekh selekcija, so kerdas 279 manuša te oven klasificirime sar »asocijalni arijavne« thaj sas mukle avri. Kotar ačhile 299 »Zigeuner« saven nekobor sas italijake, gvatemalake vaj švajcoske pasportura. E italijake thaj e gvatemalake themutne sas mukle, džikote e švajcoske diplomatura numa jekh familija mukle.

Numa nekobor džene ačhile dživde

Ko 19. Maj 1945 berš, o treno kotar o Westerbork Lager legardas 245 Sintoren thaj Rromen. Kodo sas paluno treno so avilas ko 21. Maj 1944 berš ko »Zigeuner familiengo Lager« ando Auschwitz-Birkenau. 72 murša sas selektirime sar manuša so »šaj te keren buti« thaj deportirime sas ando Koncentracijako Lager Buchenwald, džikote 35 džuvlja thaj čhaja sas deportirime ando Ravensbrück. Kodola so ačhile ando Lager mule vaj mudarde sas gasosa raćate maškar o 2. thaj 3. Avgusto 1944 berš, džikote kotar e manuša so deportirime sas andar o Auschwitz ande avera kampura, ačhile dživde 16 džuvlja thaj 14 murša.

E Sintengi thaj Rromengi deportacija thaj mudaripe, lungi vrama sasa ignoririme. I angluni studija sas publicirime ko 1970 beršalipa. Ko 1994 berš, e Holandiako žurnalisto arakhlas kaj i čhajori so dikholas ki jekh sekvenca ande jekh film kotar e deportacijako treno kotar Westerbork naj sas Biboldi, voj sas Sintikani čhaj anavesa Settela Steinbach. Ko 27. Januari 2011 berš ko Internacionalno Dives vaš o Holokausto, o Zoni Weisz, so ačhilas dživdo garavindos pe, vazdijas e manušengi sama kana avilas sar angluno Sinto so dijas vorba ando Njamcikano parlamento. Ande šov Holandijake komune si kerde monumentura vaš e Sintengi thaj Rromengi komemoracija.

Rights held by: Karola Fings (text) — Sarita Jasarova (translation) | Licensed by: Karola Fings (text) — Sarita Jasarova (translation) | Licensed under: CC-BY-NC 3.0 Germany | Provided by: RomArchive