»E jažurengo krlo«

Rodipe

Austria

Gerhard Baumgartner

Angleder o 1938 berš i rromani populacija ki Austria kerelas trujal 12.000 manuša, olendar dži ke 9.000 bešenas ko disjorigako than ande provincija Burgenland ko buteder kotar e 140 ulavde rromane pere, odori kerenas buti sar bustanarja, nilajeske bućara, thaj sar phirutne artistja vaj muzikanti ko periodo pala o nilaj thaj ko ivend. Avera 3.000 Rroma thaj Sinturi bešenas ko baro foro Beč thaj ko avera ofto provincije ki Austrija, buteder olendar sas kotar e Sintikane familije kola so kerenas pesko ajluko phirindos kino-bikinipasa ko nilaj, numa ko ivend ačhovenas pe jekh bešipasko than.

Efektora kotar e ekonomikani kriza

Buteder Rroma thaj Sintura kotar e Austria sas but phares čalavde kotar e ekonomikani kriza ko agor katar o 1920 berš dži po avgo kotor 1930 berš. E phirutne grupuri Sintora thaj e Lovara iklindos avrial kotar e gavenge thaj themenge marketora kerenas zor vaš pengi buti. E bešutne Rroma ando Burgenland ačhade i situacija te oven tradine avral kotar e lokalni marketora ko olenge bijamutne dživdipaske forora thaj gava, soske ko adala thana iranena pes palpale khere bukadar kotar e manuša so ačhile bi bućako ande bare forora. Soske naj sas nacionalutno socijalno ažutipasko sistemo, e čorore Rromenge ačhilas numa o lokalno bućarnipe. Ko 1933 berš, o anglošorutno kotar o Burgenland kerdas jekh konferencija te kerdolpe diskusija andar e »rromane phučipa«, thaj andar kodo sar te traden pestar e Rromen.

Rasake kanunuri kotar o 1938

Sar vi ke aver evropake thema vi i eustriaki policija crdijas te kerel specijalno registracija e Rromengi thaj e Sintorengi. Pala o 1938 berš ikliste pe zor e aktura sar fundo upral savi kerdilas i deportacija ande Koncentracijake Lagerja. Specijalno ko Burgenland i Nacional-socijalistikani partija vazdijas kampanja e sloganesa »Burgenland zigeunerfrei!« (O Burgenland slobodno e Rromendar!) but majanglal kotar o 1938 berš.

Kana i Austrija phanglilas ko njemcikano Rajhosko regiono ko 1938, but sigate avile ki zor e rasake kanunuri. E Rroma thaj e Sintura sas maškar e anglune selikane pere savengo selutno hakaj sas lendo, našti khuvenas ke foreske centrija, ačhade sas te džan ande škola ja palem te den pesko krlo po alosaripe. Sakode ko them nekobor šela Sintura thaj Rroma sas deportirime ande lokalni bućake Lagerja.

E Rajhesko majbaro »Zigeunerlager«

E anglune deportacije kerde si ko 1939 berš, kote so paša 2.000 austriake Rroma deportirime sas ko Dachau, Buchenwald, Ravensbrück thaj but sigate legarde ke neve austriake Koncetracijake Lagerja ko Mauthausen. E deportacija na resljardas o planirimo efekto, soske milje thaj milje phureder Rroma, džuvlja thaj terne čhavora mukhle sas korkori pe peste, i lokalno administracija trubujas te lel sama pe lende. Odova sas sebet kodo kaj o regionalno administracijako socijalno žutipe kerdas inicijativa te kerdonpe bare Lagerja ko 1940. Pala o nilaj ko 1940 berš, o Ministeriumo vaš e Andrune buća dijas avrial rodipe e austriake Rroma te oven koncentririme ko nekobor arakhibaske Lagerja (odori sas manuša so kerenas arakhibe, kontrola thaj redo ko Lager). O Lager Lackenbach ki provincija Burgenland trubujas te ovel majbaro »Zigeunerlager« ko sa o Rajho. Kote sas majbut kotar e 4.000 manuša phangle.

Masovno mudaribe ko Kulmhof thaj Auschwitz

Vi thaj jekh drom ko vijend 1941 i regionalno themutni administracija kerdas organizirimi thaj finansirimi avutni masovno deportacija pe austriake Rroma. I deportacija crdijas ko avgo Novembro, kana si 5.007 Rroma kethanes e 5.000 Biboldenca deportirime kotar o geto Litzmannstadt (Lodz) tari i okupirimi Polska. Šovardeš procentura katar e deportirime sas čhavore maj terneder kotar e dešuduj berš. Vaš nekobor divesa e tifusesko viruso astardas ko »Zigeunerlager« ko geto Litzmannstadt thaj paše 630 džene muletar ko anglune šov kurke. Ko Decembro thaj ko Januari 1942 e Rroma so ačile si deportirime ando Koncentracijako Lager paša o Kulmhof thaj sas mudarde ande gasoske vordona. Khonik katar akaja grupa na ačhilas dživdo.

O dujto drom e deportacije crdije pala o kadija vakardo »Auschwitz-dekreto« kotar e Decembro 1942, sebet olestar 5.000 austriake Rroma thaj Sintura si legarde ko Auschwitz-Birkenau ko avgo 1943 berš, odori buteder olendar mule. Savore kethanes genavde maškar 1.000 thaj 1.200 austriake Rroma thaj Sintura ačhile dživde, nesave manuša so ačhile dživde ande Koncentracijake Lagerja, numa palem e avera na mule kaj našle ko avera paše thema sar te phenas ko Ungriko them, vaj palem vareko aver ačhilo dživdo kaj garudilas pe.

Na lendi sama pe Rromenge vakaripa

Ko anglune berša kotar o Dujto Lumako Maripe e austriake Rroma thaj Sintura vi angle naj sas prepindžarde sar jekh kotor kotar o Nacistikano mudaripe, e berša so nakhle ko phanglipe, e zorasa kerdini buti ko Lager Lackenbach, sa kodo naj sas prepindžardo. Nekobor kotar e nacistikane komandantora sar e Kapos (Phangle manuša čhute te arakhen avere panglen ande Lagerja) ko Lackenbach thaj avera kotar e avera Romane Lagerja sas rodime te oven kaznime pala e kerde došalipa numa po agor sas mukle pe slobodija, bi o pakiv pe Rromenge vakaripa, so bare dukha nakle thaj ačhile dživde. Numa ko 1984 beš e austriake Rromenge kanunesa dendino sas kethanutno tretmano e avere jažurenge grupenca vaš olenge cidipa.