»E jažurengo krlo«

Rodipe

Polska

Joanna Talewicz-Kwiatkowska

Pala e butvarne kedime informacije, e Sintorengi thaj Rromengi populacija angla o maripe ki Polska sas kotar e 30.000 dži ke 50.000 manuša. E oficijalno informacije kotar e Polskako manušengo genipe kerdo ko 1931 berš sikavel kaj an kodi vrama paša 30.000 Suntura thaj Rroma bešenas ande Polska, numa trubuj te phendol kaj si kola statistike butivar telal o phučimo.

Pala o paluno themesko kethanipe thaj themutnipe pala o Angluno Lumako Maripe ke nevo kerdo Polskako them bešenas butvarne grupuri Rroma thaj Sintura. Kotar e amtura naj sas dendi centralno strategija vaj politikani hakajeski linija pala e minoritetura, sebet kodo kaj e interni phučhipa sas pakivales dikhinde vaš e themesko funkcioniripe.

I okupirimi Polska

Kana e Nacional-socijalistora avile ke zor ko Njemco, o Dujto Lumako Maripe paruvdas kodi tendencija. I Polska avilas okupirimi teritorija ko 1939 berš. I nevi administracijaki struktura kerdi kotar e okupatorja čhutas e Polskaki teritorija ko njemcikano Rajho. I okupirime Polskake teritorije avile sar »Generalno Governo«, kodo so dureder vazdijas pe sar centro vaš o mudaripe pe Bibolde thaj vi pe Sintura thaj Roma. So ačhilas kotar e disjorigake teritorije pelas telal e USSR-eski kontrola ko Oktobri 1939, thaj ko 1941 sas okupirime kotar e njemcikani Armija (Wermacht).

Mudaripa avral e Lagerja

O mudaripe pe Rroma thaj e Sintura ki vrama katar o Dujto Lumako Maripe pe nekanutni polskaki teritorija sas karakteristikano kaj naj sas kerdo numa ekskluzivno ande Lagerja. Ko periodi katar o 1942 thaj 1943 ko Generalno Gaverno nekobor milje pobut polskake Rroma thaj Sintura, ule jažura kotar o SS Armijake Jekhina (»SS Einsatzgruppen«) save so mule po than kote so sas phangle.

Akala mudaripaske Jekhina mudarde jekhutne manušen, vi e grupen kola so phirenas vordonenca, thaj olenge lišanja praxosarde ko veš. Vi e bešutne Sintura thaj Rroma sas mudarde avral kotar e Lagerja. Jekh misal si o masovno mudaripe ande Szczurowa ke Polskaki sudutnirig. Kote ko Juli 1943 e Njemcikani policija mudardas 93 Sintoren thaj Rromen dendos olen puške.

Phanglipe ko ghetora

Ki okupirimi Polska, regularno praktika sas te oven ko phanglipe e Rroma thaj e Sintora ande getora kola so sas kerde vaš e Biboldengi populacija. Odothar, von sas lende thaj kethanes e Biboldenca legarde si ande Koncentracijake vaj Mudaribaske Lagerja ki Treblinka, Majdanek, Sobibor thaj Belzec. E administrativni thaj e policijake dekretora sas funda vaš kodo e Rroma thaj Sintora te čhuvdon ande getora. Kodola dekretora sas dinde kotar o Starost kotar o Varšavako distrikto thaj kotar o šefo e Varšavake policijako. E Sintora thaj Rroma kethanes e Biboldenca kotar o Varšavako geto sas deportirime ki Treblinka kote so si mudarde ande gaseski komora.

»Zigeunerlager« ko Auschwitz-Birkenau

Ko 26. Februari 1943 berš, o angluno Rromengo thaj Sintorengo transporto reslas ko Koncentracijako thaj Mudarimasko Lager Auschwitz-Birkenau, sar phangle ande jekh separatno Legeresko than si čhuvde ko »Zigeunerlager«. O majbaro kontigentno kerenas e Sintora thaj e Rroma andar o Njemco thaj i Austrija, buteder kotar e 14.000 manuša, trujal 1.300 dženen sas polskako nacionaliteto. E Rroma thaj Sintora sas deportirime ko Auschwitz thaj majangleder no so kerdilas o adija anavno »Zigeunerlager« – kotar o Juli 1941 berš. Pe nesave informacije kodo sas paša 370 manuša. Kadi grupa kotar e Sintura thaj Rroma avilas andar e okupirimi Polska kotar e Njamcora, andar o Protektorato Bohemia thaj Moravia vi thaj kotar i njemcikane teritorije. Olenge sas dende phandimaske numerija kotar e »sare numeraki serija«.

O »Zigeunerlager« ko Auschwitz-Birkenau phanglo si ki raći po 2. Avgusto 1994 berš. E phangle manuša si mudarde ande gaseske komore. Kote ando Auschwitz-Birkenau mule paše biš milje Rroma thaj Sintura andar dešuduj thema.

O numero kotar e mudarde polskikane Rroma thaj Sintora astarela kotar e 10.000 dži ke 35.000 manuša. Ko 1995 berš o Donald Kenrick thaj o Grattan Puxon dende o numero kotar e 13.000 jažura.

Komemoracija

I angluni komemoracijaki ceremonija vaš e Rromengo thaj Sintorengo mudaripe sas kerdi ande komunistikani Polska. Ko 1966 si vazdimo monumento vaš e jažurengo pakiv sebet o Samudaripe ko Szczurowa sar inicijativa kotar e lokalni amtura. Angleder si kerde komemoracije pala e komunizmosko teljaripe ko 1989. Sa kodo sas inicirime thaj kerdo kotar e polskake Rroma. Ko 1993 berš si angluni komemorativno ceremonije kerdi sebet e likvidacija kotar o »Zigeunerlager«, ko 2014 berš si jekh monumento-barr thodino ki Treblinka thaj ko 2016 berš si jekh monumento godetime vaš e jažurengi pakiv ko anav e austrijake Rromenge thaj Sintorenge mudarde ko Kulmhof (Chełmno-on-Ner).