Literatura

Rodipe

Nina Debrunner and Christa Baumberger

La literaturaki bući kata e Mariella Mehr proza thaj drama

Ayse Yavas | Mariella Mehr | fotografija | Švajco | lit_00636 Rights held by: Ayse Yavas | Licensed by: Limmat Verlag | Licensed under: Rights of Use | Provided by: Limmat Verlag (Zurich/Switzerland)

O specifično fokuso kata la Mariella Mehraki literatura ande Švajcarskaki literatura sî lakê literaturakê teme thaj lako formacijako radikaliteto. Sar źeji katar e grupa »Jeniše« thaj vi sar viktimo kataj Švajcarskaki ažutimaski organizacija Pro Juventute, savi ankêrdja e akcija »Hilfswerk für die Kinder der Landstrasse«, voj sîkavel jeg egzistencialno aktualiteto peske iskirimasa, kaj phares arakhadol ande Švajcarskaki literatura. Le teme, savenca lel pe voj pe literarno sama, źi adjes sî socio-politično brisantni thaj źi adjes naj rešime. E Mariella bijandili 1947 ando foro Zürich. Voj ašundili internacionalno ande 1980-utne bêrš anda lako angažmano, te pîtrel voj le manušêngê jakha kata bimaladi akcija »Kinder der Landstrasse«. Kaća akcija financirisardja o štato thaj la akcijako programo sas kodo, te xutilel sistematično le śavořên kata l’ Jenišengê familije thaj te del len pe adopcija ka l’ Švajcarskakê gaźengê familje.

Ando centro thaj po teljarimos kata la Mariellako literarno delo aśêl laki Jenišengi řêdêčina thaj laki dukhaki biografija. Pe l’ raportaže (»Alptraum der Embryos«, 1975) thaj înkê maj klaro thaj maj bulho ande pesko avtobiografijako novelo »Steinzeit« (1981) ramol voj pa peskê têrne bêršořê ande ‘g gaźengi familja thaj vi pa peskê dukhakê bêrš ande maj but gaźenge domur. Veća kadala anglune tekstur sîkaven la Mariellaki truš pala ‘k adekvatno śib pala kadala zorakê pecimata.

Paj akcija Pro Juventute ramol voj ande but žurnalistički artiklur. Paša kodja formirisardja voj le protokolur, kaj le raj ramosarde pa late, pe jeg drama le anavesa: »Akte M. Xenos ill. 1947 - C. Xenos ill. 1966: Ein Theaterstück«. La dramaki premijera sas 1986 ando foro Bern thaj ankaladja zurale reakcije. Ando bêrš 1987 publicirisardja voj kodo teksto ande peski dokumentacijaki knjiga »Kinder der Landstrasse. Ein Hilfswerk, ein Theater und die Folgen«. Źi ande l’ 1990-utne bêrš voj lja pe la poblematikasa kata l’ Švajcarskakê Jeniše thaj ramosardja artiklur, kolumne thaj pîterde lila le žurnalongê editorongê.

Ande la Mariellakê literaturakê tekstur arakhên le Jenišê numa jek marginalno than. O teksto »Heimat im Wort« sî jek dragomasko patreto kata lako kak, kaj sas kožnicari, thaj savo cîrdja pe palpale ando vêš anglal kata peski moarta, te merel kote pačasa. Duj aver xarne tekstur śinade sî laka familjakê phare trajoskê: »von der unlust der sinnlichkeit am tontaubenschiessen oder von der wollust des habichts am töten des huhnes« (publicirime 1987) thaj »Phralalen, Pejalen Mama. Quante Mamera. Liebe Mutter« (1996).

Mariella Mehr | Heimat im Wort | Articles | lit_00012 Rights held by: Mariella Mehr | Licensed by: Limmat Verlag | Licensed under: Rights of Use | Provided by: Limmat Verlag – Publishing House (Zurich/Switzerland)

De katar peskê anglune iskirimaskê pasur sî e Mariella jeg bidaraki thaj tromaki avtorka. Mindig sîkavel voj pîterdes peski pozicija pa brisantni socio-politički puśimata. Ande l’ 1980-utne bêrš sî voj zurales angažirime pala feministički puśimata thaj kritikuil zurales la Švajcarskakê patriarxalni literaturakê institucije. Ande 1990-utne bêrš iskiril voj maj but paj kulturaki, financijaki thaj našadengi Švajcarskaki politika. Le socialni konfliktur sî laki tema sar žurnalistkinja thaj vi sar avtorka. Paj têrnimatangê tumultur ando foro Zürich, kaj line te buhljon ando bêrš 1980, voj ramol 1986 vi ande peskê reportaže »Ich zünd mich an« thaj vi ande drama le titulosa »Silvia Z. Ein Requiem«.

Sja lakê dramatični delur sîkaven o trajo kata individualni manuša. Ando centro kata laki trito thaj vi paluji drama (1989) sî jek źuvlji kaj boldel pe kata Španijako marimos palpale ande Švajcarska thaj kate angêren la ande psixijatrijaki klinika. Paj Španija źal vi lako raporto (1984): Le eksemplosa kata jek źuvlja kaj sî torerur, e Mariella sîkavel vi la źuvljaki zor.

Već ande la Mariellakê raportur, patretur, nekrologur thaj literaturakê kritike sîkadjon lakê šêrutne teme: E relacija kata o agresiviteto thaj o kontra-agresiviteto, katar e sila thaj e bizoraki pozicija, katar e revolucija thaj o predajimos. Ande relacija ekhe manušêski karing o društvo arakhas e agresivno zor thaj le konfliktur. E avtorkinja thol minoritetur thaj subkulturalni grupe ando maškar thaj thol bari sama pe psixijatrijakê thaj štrofoskê praktikê. O importantno psixijatricko novelo (1994) opisil klaro thaj detajlirime drastičnone scenenca, so pecil pe ande l’ phandade psixijatrični bolnice thaj phandel sja kodola scene motivonca kata grekicko mitologija.

La Mariellakê šêrutne literarni delur sî le novelur thaj (2002), save ankêrdon tala anav. Ande l’ novelongo centro arakhadon na numa le viktimur nego vi le kriminalni delikventur. Ande angluno kotor arakhas jek glatuca kaj reaguil pe dušamnicko okolina kodolasa, kê khanikasa či del duma. Ando maškar kata o dujto novelo arakhdon duj źene – jeg židovanka thaj jeg Řomnji –, lengo demîltuno trajo, kaj sas len anglal, arêsel len. Ando trito novelo arakhadol jek têrni źuvlji, savi revanžirîl pe piromanickone akcionenca pala bimalado tretmano kaj sas voj te xal avere źenendar. Či jeg data našti skêpin pe le viktimura andaj zoraki spirala. O ramome opisil impresivno e desperatno situacija le phandade źenengi kaj naj len maj but čisoski nada. Kado teksto la Mariellako sî o angluno monologo pe kaća sama thaj jek etuda pala o furiozno novelo »Angeklagt«, kaj jeg têrni źuvlji ande řobija anel angla peskê jakha sja kodja so voj kêrdja.

Mariella Mehr | Daskind – Brandzauber – Angeklagt : Romantrilogie | Books | Zurich | 2017 | lit_00014 Licensed by: Limmat Verlag | Licensed under: Rights of Use | Provided by: Limmat Verlag (Zurich/Switzerland)
Mariella Mehr | Brandzauber | Articles | lit_00015 Rights held by: Mariella Mehr | Licensed by: Limmat Verlag | Licensed under: Rights of Use | Provided by: Limmat Verlag (Zurich/Switzerland)
Mariella Mehr | Zellentext I | Articles | lit_00013 Rights held by: Mariella Mehr | Licensed by: Limmat Verlag | Licensed under: Rights of Use | Provided by: Limmat Verlag (Zurich/Switzerland)

La Mariellakê literarni delur sî impresivni dokumentacije kataj socialno thaj politično historija thaj vi katar la medicinaki thaj psixijatrijaki historija. De angla sja kodja sî le fantastični literarni kreacije kata lično čačimos. Separirime kata l’ biografije thaj separirime kata konkretni historični thaj socialni faktur, la śibaki formacija kataj brutalno zor thaj e bimothovimaski dukh fasciniril. Pe desja impresivno sama e Mariella Mehr źanel te sîkavel, sar manuša, kaj percipirin e śib sar bimaladi, xoxamni thaj bičači, arakhên pesko individualno ekspresiviteto, thaj sar jek dukhado »ego«, savo č’ eg data haćardilo sar jek antrego kova, źanel te vorbil pa peste. Ande peski proza thaj vi ande peskî poezija formiril e Mariella jek desja specifično individualno śib pala egzistencialni eksperianse sar strêjinimos thaj familjako phanglimos, dukhavimos thaj dukh.

Ande la Švajcarskaki kontemporarno literatura sî la Mariellako literaturako delo jeg singularno slučajo pe pesko tematično thaj śibako radikaliteto thaj brutaliteto. Kodoles, kon ginavel lakê tekstur, aźukêren biaźukêrde trjabe. Šaj kê kodja sî vi o razlogo, kaj e aktualno recepcija kata lakê delur sî desja ambivalentno. Pe jeg rig permanentno dobil voj nagrade: Već ando bêrš 1998 lja voj o počasno doktorato kata univerziteto Bern pala pesko literarno delo thaj pala pesko bidarako politikako angažmano. Paša but aver nagrade dobisardja voj ando bêrš 2012 o bare dotirani nagrada ProLitteris-Preis pala peskê kompletni literarni delur. 2014 dobisardja voj e nagrada Weiterschreiben-Preis katar o foro Bern thaj pe anglune śon kata o bêrš 2016 dobisardja voj e nagrada Bündner Literaturpreis pala peskê intreži trajoskê delura.

Lakê romanur thaj laki poezija sî pařugle pe maj but śiba thaj sî cenime specifično ande Italija. Pe kaver rig, but bêrša lakê prozakê delur phares sas te dobin pe ande l’ thema kaj vorbil pe e njamcicko śib. Lakê poezijakê knjige sî publicirime ka avsturijako Drava Verlag, thaj sî parcialno pe do śibende, pe e njamcicko śib thaj pe řomaji śib (e translacija pe řomaji śib kerde o Rajko Djurić thaj o Mišo Nikolić); numa či maj arakhadon ande l’ knjigengê dućaja.

Vi te naj amen prja but data pe kodja sama, kêrdile vuni analizakê buća paj Mariella Mehr: Maškar lende arakhadon vi duj disertacije (Iacovino 2004; Sälzer 2010) thaj maj artiklur pa diverzni aspektur kata lakê delur. Ando bêrš 2017 o Limmat Verlag kata o foro Zürich ankaladja jeg nevi edicija kata lakî . Pe isto vrajma e Christa Baumberger thaj e Nina Debrunner publicirisarde jek tekstoski thaj esejoski knjiga paj Mariella ando Limmat Verlag: »Widerworte. Geschichten, Gedichte, Reden, Reportagen« (2017). Ande kaća publikacija arakhadon angluji data vi but bipublicirime tekstura anda o arxivo la Mariellako kaj šaj čiton pe ande Švajcarskako Literaturako Arxivo kataj Nacionalno Biblioteka.

Mariella Mehr, Christa Baumberger, Nina Debrunner | Widerworte: Geschichten, Gedichte, Reden, Reportagen | Books | Zurich | 2017, Nov. 1, 2017 | lit_00011 Licensed by: Limmat Verlag | Licensed under: Rights of Use | Provided by: Limmat Verlag – Publishing House (Zurich/Switzerland)