I Matache sar so voj mothovel barili sar ko aktivističko »balono«, trujal olate sine savore aktivistura, voj phenel kaj si Romani thaj si barikani pe olakero identiteto, isi ola pakiv ko socijalno čhačhipe thaj kerela buči mamuj e Romengi eksluzija, sar vi pe anti-Roma pogromora kolen so lela sar konfrontacija a na sar vareso kolestar so našti te našes. Ki vrama kotar olakere studije pe Univerziteto ko Bukurešti ko 1997 berš,voj sine volonteri ki Romani Studentongi Asocijacija ko 1999 berš, thaj pala kodo kerdas buči ko Romani CRISS, organizacija kerdi kotar e Nicolae Gheorghe.

Voj agorisarda olakeri BA ko 2001 berš thaj pala kodo kerdas olakeri MA ko 2003berš, vrama khana crdijas te kerel buči sasti bučarni vrama. Sine egzekutivno direktorka ko Romani CRISS (2005 – 2012 berš). Ki vrama kotar olakero lideripe/organizacijakero legaripe, o Romani CRISS resljarda nekoborom prizora, čhuvindoj andre o prizo kotar e Civilno Societa Gala pe »Maripe thaj ačovipe anglal o individualno/kolektivno manušikane hakaja« sar vi o prizo vaš e Prepindžaripe katar e ERSTE Fondacija.

Maškar e 2006 vi o 2007berš, o Romani CRISS kerdas kampanja mamuj e Romengi segregacija ki edukacija. Ko 2007 berš, akava andas te anel pes o zakono vaš e Školengi desegregacija thaj o Ministerialno Direktiva pe kulturako diverziteto/javeripe. Pe 2011 berš von phende e parlamentoske te čiven artiklo ko nevo zakono pala i Edukacija, kova so ka stopuil te del pes buteder bangi hovavni dijagnoza thaj naj te del buteder ladžavkerdo čhavengo hramovibe ko specijalno škole bazirimo upral olengeri rasa, etniciteto, vaj javer kriteriumo.

Ko 2009 voj hramosarda pes ko doktorsko programo pe Univerziteto ko Bukurešto., e tezasar Tikne beršengero edukacijako vazdipe maškar e Romane čhave: ideje, politike, instrumentora ko 2013 berš. Ko 2012 berš, voj lijas postdoktorsko stipendija kotar o Centro François-Xavier Bagnoud ko Harvard Univerziteto, kote so vazdijas Romano programo thaj ko Aprilo 2017berš, sine kuratorka pe Kultura Avrijal kotar e Granice: Romani Kontribucija, savo so si pandž beršengo khedipe kotar e Harvardesko Programo pala e Internacionalno Romano Dive. Voj si ko-editoro pe Haljovibe pe Romane Hakaja, khetane e Andrzej Mirgasar thaj e Jacqueline Bhabha, kote so dokumentirinena pes e Romane legarde politikane miškipa pangle ko vazdipa ki buteder inkluzivno numa Europa.