Hramovno thaj političaro. Vov si avgo-generacija kotar e avgo Romane intelektualcora, so crdija sar bučarno ki fabrika ko Ganz-Mávag (kote so kerena trenora/vozora) kote so kerdas buči deš berš (1966-76-to berš) vov kerdilas korkorutno hramovno ko paluno kotor katar e 1970 šelberšipe. Vov tradisardas ko Debrecen thaj pala kodo gelas ki Budapešta, leindoj than/participacija ki avgo organizacija so anela sine decizije pala e Romani civilno sfera, so bušol Kulturno Asocijacija kotar e Ungrikane/Roma/Gypsies (1986 berš), numa pala skurto vrama vov mukljas i organizacija.

Vov sine sekretaro ko Romano Koordinativno Komiteto ko 6-to diskrikto ki Budapešta, ki vrama kotar e 1985-1990-to berš. Vov sine jekh kotar e manuša thaj šherutno ki Korkorutni Romani Organizacija Phralipe (1989berš).

Pala e demokratikane pharuvipena ko Ungro, ole sine nekobor pozicije: sine membro/dženo ki Ungrikani Liberalno Partija (SZDSZ) ki vrama taro 1990 berš, numa gelo peske/iklilas odotar ko 1993 berš. Vov sine manuš vaš e publičhno prezentiriba thaj dureder sekretaro, ko anav katar e Ungrikano Romano Parlamento, vov sine o avgo šefo vi editoro ko žhurnalo, AmaroDrom (1991-93).

Sine dženo/membro ko Romano mnoritetengo korkorutno – gavermento ko Mezőladány, ko 1994 berš. Ko 1995 berš sine elektirimo sar reprezentanto ko Nacionalno Romano Korkorutno-Gaverno thaj pala kodo avilas olakero dujto prezidento, pe 1999 berš. Sine šherutno ki Nacionalno Asocijacija vaš e Gypsy Minoritetengo Korkorutno-Gavernonsko Reprezentiribe, ki vrama katar e (1994-1995 berš). Avela publičhno vakeribasko manuš vaš e Ungrikani Solidarno Partije kotar e Romengi/Gypsies, ko 1994 berš. Ko 1995 berš, vov sine sekretaro ki Gandhi Publičhno Fondacija savi so vazdijas i avgo Romani maškarutni šhkola ko sasto them, ko Pécs.

O Osztojkán sine aktivno hramomo ko oleskero sasto trajo. Vov sine editorsko šhefo ko nekoborom Romane tematisko žurnalora: Világunk, Phralipe, thaj Amaro Drom. Vaš oleskero hramoviba, vov resljardas Bezerédj Prizo ko 1997 berš. Na numa sosine aktivno ko žurnalizmo, vov publiciringja poezija sar vi literaturake tekstura.