O paradìgma kotar o purano rromano/gitano gilavipen, nango, xor, mesto, irracionàlo aj emocionàlo si o Manuel Agujetas. Leski eksprèsia si i bikandini aj dìvio godli, bi musikalone uzalutnensa so, bi te nakhindoj mashkaral e xacharimàta, aresel direkt e jekhtikaneder manushikane xacharimatenge.

Biazbandjover anglal e socialone tordinja: khonik djanel chaches kana aj kaj biandilo. E Flamenkosqe rodljarne nashti te arakhènas vi o biandipnasko than aj o dives (vi vov na djanèlas nivaxt): varesave phenen so biandilo ando Jerez de la Frontera aj aver phenen so sas ando pasatuno gav Rota; Po lesko biandipnasko dives varesave phenen so sas ando bersh 1936 aj aver phenen so sas ando bersh 1939.

Chaches djanas so o Manuel de los Santos Pastor “Agujetas” lel kotor ando jekh familjaki sàga kotar rroma/gitanos kovache/fragüeros kaj o flamenkikano gilavipen djal ratesa. Leski famìlja, relatìvno e baresa Manuel Torres, ingjarel aj kramavel jekh estètika savi dajl pirdal, vi ande fòrme vi ande andera, kotar i xodutni flamenkikani eksprèsia.

Palal leski tradìcia, shirdjas te kerel buti ando lesko dadeskero kovachèri/fragua (“Agujetas El Viejo”, lesko dad sas lesko dirèkto referènto kotar leski musikàlo estètika) leske phralensa aj manusensa. Savorre gilavènas, kerindoj kotar o butjako than jekh naturàlo konservatorium kaj te sikljol aj te djamavel leske savimàta e gilavipnaske. Akava si jekh opralutni misal kotar e giljarnenge/cantaoras rromane/gitanas famìlje asave nakhaven lenge mùsika, generàcia e generaciatar, kotar o muj dji ko kan, djivdes aj bimageripnasa.

Ando shirdipen kotar e eftavardeshengo deshibersheste, tromavdo kotar e fànura trujal lestar, lèlas i decìsia te mekhel o kovahèri/fragüa aj te djal ko Madrid te ovel profesionàlo giljarno. Kerel buti ando Tablao Café Chinitas aj djal ke aver madridikane flamenkikane forùme. Vov si verver savorrenqe aj shìrdel te ovel prindjardo kotar e kritìka akava artiatar aj kotar e flamenkologìstura; Takaj si palal te registrisarel lesko jèkhto dìsko kana aresel leski agorutni konfirmàcia (“Viejo cante jondo/Phuro xor gilavipen”, e but shundo aj pativalo gitarìstesa o Manolo Sanlúcar).

Atòska sas o sasto vaxt e festivaljenge, kaj djal butivare, phirindor sa i Espanikani geogràfja. Savorre kamen te shunen les. Roden odola purane bashimàtenge aj, madikh so, neve e butederdjenenge; sostar vi o Agujetas gilavel Soleá aj Seguiriya lindoj sar bàza e kerimàta kotar o Manuel Molina, o Manuel Torre, o Marrurro, o Mojama vaj o Tío (Kàko) José de Paula; vi vov kerdja akala gilja xodutnes lesa djenutno aj daruvno musikàlo kirlo.

Leski eksprèsia ovel sar jekh bashaduni alkimja kaj hamisaren pen e kirlutne, mujutne aj nakhutne bashimàta; astarindoj akala palutnensa , xodutne kotar o manushikano rovipen, te nakhavel, ando jekh trashavno chand, o te phagel e gila.

Leski pativ djal pirdal e Espanikane sinòra aj si akhardo kotar e amerikane aj evropikane programatòrura; kadial nakhel lunge vaxt ande Kanada, Mèxiko aj Khetane Thema kaj prandindjas e jèkhto rromniasa (oficial sas lesqe trin), astarindoj kadial o themutnipen kotar odova them. Barabare, Evròpa aj Nipònia pheren ko lesko artja. Konkret, Frànca ovèlas leski dùjto them aj kote registrisardjas lesko mitikano dìsko “Agujetas en París/Agujetas ando Paris” (1996) savo dindjas leske i agorutni pativ ando flamenkikano shund.

Numaj trebulas o kìno aj akava avilo kotar o but shundo direktòro o Carlos Saura so dindjas lesqe jekh vasno ròlo ando lesko fìlmo “Flamenco”; vi i francikani direktorka i Dominique Abel chivel les anglal i kamèra ando monografikano dokumentàro “Agujetas cantaor/Agujetas gilavno” (2000).

O djantro gilavno djivdjas sar gilavdjas: mesto aj dìvio. Ulavdo, ando jekh umalikano kher savi vov kòrkoro tordjardjas, mashkar djivutre aj votànja so vov bariòlas xodutnes kamipnasa aj gudlipnasa; vi sas trujal leste e xànre, alosarde aj pachvale amala. Leski palutni rromni, i niponikani Kanako, brakhlja les dji ko lesko meripen, o 25to e Decembraqo e berseske 2015.

Baxtales e flamenikane musikasqe, o Manuel Agujetas savaxt djangljas so vov sas jekh kotor andi vering kotar jekh gilavnengi sàga; aj odoleske, sas les savaxt andi godi so i mandjini so vov leljas te nakhavel la ko lenge chave. Lenge chave, o Antonio ta i Dolores si, avdives, e kramurne kotar adava rromano/gitanikano flamènko so vov brakhljas zorales pirdal e mòde aj e konvencionaìsmos.