Te shunas i Fernànda kotar Utrèra (Fernanda de Utrera) te gilavel nane vareso bivishalo, na: visharel tut; si jekh eksperiènca so savaxt si reslimàta pe shunitren. Kana shunas la amen dikhas sar gevaja ando jekh meripnasko kurripen mashkar voj ta o gilavipen. Butivar, o shunitro puchljarel pes kon vidjarèla, sùrte ando drom karing adaja palutni nòta lako kirlo phagèla pes vaj na. Ma dikh so, ando akava kurripen savaxt ikljol vidjavni i Fernànda. Odoleske, akharde la i “Soleaki thagarni”. Sar maj zoralo aj rost ovèla akava gilavipen, maj buteder ovèla voj aj savaxt agòrdel sar vidjavni. Ando agor sakonende gili achile e ogiake kotora so voj mekèlas ando drom aj o ekstàsis chanrùndel o shunitresko ilo. Atòska haljares so gilavel “dukhandes” nane numaj jekh fràsa.

Fernanda Jiménez Peña biandili ando Utrera, o 9to e februarako e bersheske 1923, andi jekh rromani/gitanikani famìlja kaj o flamenkikano gilavipen aj khelipen sas jekh naturàlo somthan sar bavan te mothovel e hatjarimàta. E losha aj e dukha ikljònas ando rìtmos kotar i Soleá, i Seguiriya ja i Bulería.

Laki famìlja si prindjardi ando flamenkikano sundal sar “E Pininis”, anav so avel kotar o lako pàpu, o Fernando Peña Soto “Pinini”, keravno kotar e shunde “Cantiñas de Pinini (Pininike gilorrja)”.

Lako dad sas djivutrengo murdalavno (Rinchibjarneski nòta: Andi Espànja, but rroma keren akaja buti vi akana sheral andi Andalucìa) odoleske ando lako chajorripen aj lako ternipen naj la ekonomikane trebutnimàta aj nivaxt trebùlas te gilavel te xal. No, o gilavipen sas lake trebutno aj lèlas kotor ando lako isipen. Latar o gilavipen ikliljas normal. Varesavo familjako biavutno dives sas lake jekh lachi ash kàste i Fernànda putarèlas laki musikàlo len aj iljarèlas savorren. Odoleske, trujal late savorre djanènas so, angleder ja paleder, voj boldèla lako naturàlo denipen andi laki buti. Lake dada na kamènas vi sostar na treban o love vi sostar sas djuvli (si te las godjate so ande odola bersha o artistipen nas jekh shukar buti e djuvlienge).

No, o baxt-bibaxt sas phenlo. Ko lako kher avènas but artìstura kotar sa e nivèlja aj kote achile iljarde e ekspresivikani zoriasa kotar odoja terni chaj. Savorre dènas godji so odova garavdo kuchbarr nasti te achel numaj te plachen la jekh minoritèta. Kadial, avilo o suro te kerel lako oficiàlo djanavipen lindoj kotor ando fìlmo “Duendes y misterios del flamenco (Choxane aj garavipen kotar o Flamènko)” kotar o direktòro Edgar Neville, ando bersh 1952. Akatar, biava aj privàte kidimàta, thaj o baro xutipen ko Espaniako Baro Fòros vastesa e baro Antonio Mairena. Madrid, atòska, sas o neuralgikano kendro kotar o Flamènko. Sas ando apogeum kotar e tablao (Rinchibiarneski nòta: Tablao si jekh especialisardo restorànte kaj, uzal te xas aj te pias, shaj te shunas aj dikhas jekh flamenkikani performància.) aj, biachavdes, avènas artìsturja kotar Andalùcia te keren buti ande verver tablao (Zambra, El Corral de la Morería, Torres Bermejas, Las Brujas thaj kòla). Savorre kamènas te len i Fernànda ande lenge tablao, te len maj but pativ lenge. Paleder avènas lake anglune registràcie aj o agorutno phiro karing te avel prindjardi mashkarthemende. Kodo sas ando bersh 1964, kana gilavdjas andi Sundalutni Paraskevin kotar New York. Sas jekh sasto baxtagor aj shìrdel jekh drom kaj ingjarèlas la ko verver thema kotar verver kontinèntia.

Kana irindjas ki Espànja, e registrisavnenge fìrme maren pen te len la aj registrisardjas sa e rromane/gitanikane gilavipnaske chandja khetanes e maj bare gitaristensa okonatar sar o Manuel Morao, o Juan Habichuela aj o Melchor de Marchena, mashkaraverende.

Okona -ande agor e bersha 1960– ondjol o pharrjopen kotar e festivàlia ta i Fernànda djàlas taro Madrid te beshel palem ando lako biandipnasko gav. Kodo sas feder lake soske majbuteder festivàlia ondile andi Andalùcia.

Kadial aresas ke bersha 1990, konkret ko bersh 1995, kana o but shundo kinematografikano direktòro o Carlos Saura filmisarel leski buti “Flamenco” aj, sar na te avèlas aver, alosarèlas i Fernanda de Utrera te gilavel aj mujarel o gilavipen kotar Soleá, laki maj shukar gili.

Atòska, lako sastipen kovljarel pes aj sas diagnostikisardi “Alzheimer”sa so xatarèlas lake dji ko lako meripen ando 24to e Avgustoske e bersheske 2006.

Kadial murdarel pes i solemnitèta, i elegànca, o pharravipen, i modulàcia vraxne aj phagle kirlasa, o rromanipen… Fernànda kotar Utrera… I Soleá.

Bigindjover pursaka lachjaren lake etazhèra thaj mashkarlende vazden pen:
– I Themutni Pursak e Gilavipnaske kotar i Flamenkologiaki Beshalni kotar Jerez de la Frontera (1967)

– I Rupuni Medàlja kotar Andalucìa (1994)

– I Rupuni Medàlja ki Pativ andi Butji (2003)

– I Somnakuni Medàlja ki Pativ ande Shukar Artja (2005)